valči
|
nanč, morem ti to napisat,ker ta tema mi je dala mislit o mojem očetu,ki ga več ni... Nekak podoben začete zgodbe...Alkoholik,mam,o izgubim pri 4. letih,oče dalje pije,neurejeno otroštvo total,ženske,vse narobe,jaz nekak sama odrasla...Pri 10. mojih letih neha pit sam od sebe,se uredi vsem živlenje,slabo se pozabi,počasi... Pri 16. zpoznam mojega dragega,pri 20. grem od hiše.Gre brat.Oče ostane sam. Saj sva bila povezana,veliko je hodil k nam,ampak vselej je visela zamrea nad mano,zamera do uničenega otroštva.Sem govorila,kako je to bilo nefer,čeprav je vse moči usmeril v konec pitja.Kadil je skoz. Pa je jamral,kako ne more skoz,pa če imava kaj.Pa sem mu lepo povedala,da težko dam denar,ker smo na kmetih,oba doma,gojimo zelenjavo,tržnica,v glavnem hudo težko zaslužen denar,otroci...In včasih sem mu dala kaj denarja,pogosto hrano,piškote,kruh.Ko je prišel,sem mu vedno kaj dala.A premalo Letos avgusta je na hitro umrl,nenadoma,hitri rak.In sedaj ga ni.In mene tako boli,tako mi manjka,pogrešam ga,noro,noro Vrtim filme nazaj,kake misli sem imela,vendar dobra sem mu bila,radi smo ga imeli,večkrat je prespal,njegovi vnučki.Tako nas je imel rad. Ko sem njegov fotoaparat gledala,kako nas je slikal,otroke,naju,boli za znoret In bi dala vse,da še ga enkrat vidim,bi mu dala več,če bi vedela,kako mi bo potem,kako mi bo manjkal. Zato nanč,daj mu kolikor mu lahko,ne bo ti žal nikoli za to,povej mu sicer,kot sem jaz mojem,lahko sem mu in je razumel in tudi tvoj bo. A vendar,boš videla,da ti na mojem mestu(upam,da še bo dolgo živel) ne bo ničesar žal.Ponosna boš nase.Da si dobra hči.
_____________________________
Sedaj pa imamo doma tri čudovite sončke,ki mi pomenijo vse na svetu.
|