|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   komunalni prispevek.....ali se naj pritožim
25.8.2005 10:24:19   
biba77
Ja, ta del pa poznam, pikec01.

Mi lahko napises prosim, kje si nasla kaj je po zakonu vsteto v infrastrukturo. Jaz nikjer ne najdem, da pise: vodovod, kanalizacija, ceste, razsvetljava, ... :zmeden:

(odgovor članu lutka)
Neposredna povezava do sporočila: 26
   komunalni prispevek.....ali se naj pritožim
25.8.2005 10:25:33   
babylove
Astra, če plačaš komunalni prispevek, to ne pomeni, da boš imela parcelo kompletno komunalno opremljeno. S tem prispevkom si plačala samo pravico, da si vlečeš od že obstoječega glavnega voda (ki ga je financirala občina in na ta način pobira denar nazaj) na svojo parcelo. Zato potem plačaš vsak poteg do svoje parcele posebej ponudniku storitve, npr. Elektru in ne občini. Zmeraj se torej plačata 2 zneska; občini za možnost vlečenja in posameznemu ponudniku za dejansko vlečenje elektrike, vode, kanalizacije na parcelo.

(odgovor članu lutka)
Neposredna povezava do sporočila: 27
   komunalni prispevek.....ali se naj pritožim
25.8.2005 10:32:22   
biba77
ja, babylove se strinjam.

samo, pri naju obcina ni uredila glavnega voda. to, da bom placala elektru se dodatnih dobrih 100 tisocakov, ze vem. sva se pozanimala. ampak obcina bi rada, da placava njej kot da bo ona urejala, pa nimajo nic zmenjeno. vem, ker je najin sosed tam placal, zdaj pa se tozijo, on pa je ravnotak sam na elektru moral se enkrat placal.

da pa nekaj ne stima ti pa lahko pove to, da vsakemu od nas, ki smo dali vloge (10 novih parcel/novogradenj), drugace racunajo. Torej, pod drugace mislim, drugacne postavke.
Enemu telefon+ceste, drugemu elektro+telefon (kot, da on ceste ne bo uporabljal), tretjemu vse pa se kanalizacijo,...
Smrdi, ves...:hudicek:

(odgovor članu lutka)
Neposredna povezava do sporočila: 28
   komunalni prispevek.....ali se naj pritožim
25.8.2005 10:34:34   
Anonimen
Moram skoz ZUReP-1.

Pol bom šla skoz pravilnik. Sam moram to res prej končat.
Dejte napisat vprašanja, pa bom pol kr vsem skupi odgovorila, sam moram res prej te časovne preseke narest. Sicer vmes še mal posrfam, sam dolgih traktatov in pojasnjevanj ne morem pisat, ker moram v zakonodajo gledat.

Mal kasneje plis..., pa vprašanja napište, kar vas pač zanima in vam pade na misel... bom odgovorila obljubim.

(odgovor članu lutka)
  Neposredna povezava do sporočila: 29
   komunalni prispevek.....ali se naj pritožim
25.8.2005 10:44:00   
babylove
Aha, Astra. Občina torej pobere denar in nič ne naredi, vi pa plačate ponovno ponudniku za ureditev glavnega voda in naknadno še za vlečenje na parcelo. Ampak ali sploh lahko direktno z Elektrom (in ostalimi) dela posameznik, kar se tiče glavnih vodov? Ali ne gre to obvezno preko občine? saj potem tudi za kasnejše priseljence občina ne more (lahko že, ampak ni fer) pobirati prispevka, če pa je šel iz vašega žepa...

Mi2 sva gledala eno ful lepo parcelo, kjer bi komunalni prispevki prišli 4-5 miljonov, ker bi bilo treba poleg ostalega še nov transformator postavit. No, to ne spada pod debato, ampak sem se morala potožit, ker sva jo zaradi tega zneska odmislila, oba zaljubljena vanjo :((...

(odgovor članu lutka)
Neposredna povezava do sporočila: 30
   komunalni prispevek.....ali se naj pritožim
25.8.2005 11:02:02   
biba77
Tocno tako, babylove.
Se je ze zgodilo, da je kateri privat naredil, potem pa pac vsem naknadnim zaracunal. Samo midva nimava toliko denarja. Si bomo "novi" delili.
Tudi midva sva se takoj zaljubila v to parcelo. Zdaj pa tak. No, samo nama ne vzame volje. :):)

(odgovor članu lutka)
Neposredna povezava do sporočila: 31
   komunalni prispevek.....ali se naj pritožim
25.8.2005 11:10:47   
Anonimen
ja najina bo še manjša. ampak sploh ne plačamo komunlnga prispegka na velikost hiše ampak na velikost parcele??!! gre za novo naselje v katerem se že gradi popolna nova infarstuktura, seveda je pa pol iz tega do svoje bajte treba potegnit vse priključke in to nardiš sam pa še tm colaš!

kako to da vi vsi plačujete na velikost bajte ne na velikost parcele tko k mi?

lara

(odgovor članu lutka)
  Neposredna povezava do sporočila: 32
   komunalni prispevek.....ali se naj pritožim
25.8.2005 11:28:03   
Anonimen
SE OPRAVIČUJEM - NI ČASA ZA LOČEVANJE


4803. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka, stran 14109.



P R A V I L N I K
o merilih za odmero komunalnega prispevka

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet pravilnika)

(1) Ta pravilnik določa merila za odmero komunalnega prispevka in način njegove odmere.
(2) Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: opremljanje), ki se odmerja na obračunskem območju oziroma drugem območju odmere, ki je določeno v programu opremljanja in ta določa podlage za odmero komunalnega prispevka v skladu z uredbo, ki ureja vsebino programa opremljanja zemljišč za gradnjo (v nadaljnjem besedilu: uredba).

2. člen

(pojmi)

V tem pravilniku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot v uredbi.

3. člen

(zavezanec za plačilo komunalnega prispevka)

Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je investitor oziroma lastnik objekta, ki:
– se priključuje oziroma bo uporabljal obstoječo komunalno infrastrukturo,
– se bo priključil oziroma bo uporabljal predvideno komunalno infrastrukturo, če je investicija predvidena v skladu s 5. členom tega pravilnika,
– povečuje priključno moč v skladu z določbami uredbe.

II. MERILA ZA ODMERO IN NAČIN ODMERE KOMUNALNEGA PRISPEVKA

4. člen

(odmera komunalnega prispevka za obstoječo komunalno infrastrukturo)

(1) Komunalni prispevek se za obstoječo komunalno infrastrukturo odmeri:
– za objekte za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, na zahtevo zavezanca pred izdajo gradbenega dovoljenja,
– za objekte za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja ob priključitvi, na zahtevo zavezanca ali po uradni dolžnosti.
(2) Kadar gre za investicijo v izboljšavo ali razširitev obstoječe komunalne infrastrukture se pri odmeri komunalnega prispevka zavezancem, ki so predpisane obveznosti za obstoječo komunalno infrastrukturo že izpolnili, upoštevajo pogoji iz uredbe.
(3) Za obstoječo komunalno infrastrukturo se šteje tista komunalna infrastruktura, za katero so bile v skladu z uredbo določene podlage, ki predvidevajo izračun komunalnega prispevka na podlagi nadomestitvenih stroškov.

5. člen

(odmera komunalnega prispevka za investicije v predvideno komunalno infrastrukturo)

(1) Komunalni prispevek se za investicije v predvideno komunalno infrastrukturo zavezancu lahko odmeri že pred tem, ko mu je omogočena priključitev oziroma njena uporaba, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da je investicija predvidena v načrtu razvojnih programov občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto,
– da je investicija predvidena v programu opremljanja, in
– da so v programu opremljanja določene podlage za odmero komunalnega prispevka.
(2) Investicije iz prvega odstavka tega člena so investicije v gradnjo posamezne vrste komunalne infrastrukture v skladu z uredbo.
(3) Komunalni prispevek iz prvega odstavka se odmeri vsem zavezancem na obračunskem območju investicije, in sicer:
– za obstoječe objekte, ki se bodo opremljali z načrtovano komunalno infrastrukturo, po uradni dolžnosti,
– za objekte za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja ob priključitvi, na zahtevo zavezanca ali po uradni dolžnosti,
– za objekte za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, na zahtevo zavezanca pred izdajo gradbenega dovoljenja,
– ob povečevanju priključne moči, na zahtevo zavezanca ali po uradni dolžnosti.
(4) Na podlagi dokončne odločbe o odmeri komunalnega prispevka lahko zavezanec od občine zahteva sklenitev pogodbe o ureditvi medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno infrastrukturo. Poleg vsebin, ki jih določajo predpisi o urejanju prostora se v pogodbi opredelijo tudi finančne obveznosti občine za primer neizpolnitve pogodbenih obveznosti.

6. člen

(pogodba med občino in zavezancem)

(1) Če se občina in zavezanec dogovorita, da bo zavezanec zgradil komunalno infrastrukturo, ki bi jo sicer morala zagotoviti občina, se zavezancu dogovorjena obveznost lahko odšteje od komunalnega prispevka vendar največ do višine, ki se za takšno vrsto komunalne infrastrukture v posameznem obračunskem območju lahko odmeri.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se zavezancu izračuna komunalni prispevek ter tak izračun navede v odločbi o odmeri komunalnega prispevka iz 13. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: odmerna odločba).
(3) Če med občino in zavezancem ni dogovorjeno drugače, se poračun medsebojnih obveznosti opravi pri prenosu komunalne infrastrukture v javno last na pobudo zavezanca.
(4) Dogovor iz prvega odstavka tega člena je lahko vključen tudi v urbanistično pogodbo oziroma pogodbo o oddaji gradnje objektov in omrežij komunalne infrastrukture ali v pogodbo o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno infrastrukturo, v skladu s predpisi o urejanju prostora.
(5) Če komunalni priključek po dolžini bistveno presega povprečne dolžine priključkov na določenem obračunskem območju oziroma poteka po parcelah, na katerih zavezanec nima lastninske pravice ali izkazane pravice graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, občina in zavezanec skleneta pogodbo o medsebojnih obveznostih v zvezi z naknadnim priključevanjem drugih zavezancev na isti priključek. V pogodbi uredita finančne in tehnične pogoje morebitnega naknadnega priključevanja drugih zavezancev ter lastništvo komunalnega priključka.

7. člen

(merila za odmero komunalnega prispevka)

(1) Za odmero komunalnega prispevka se obračunski stroški preračunajo na enoto mere v skladu z uredbo.
(2) Če v programu opremljanja ali drugem občinskem odloku občina ne določi drugače, se šteje:
– da je razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine enako,
– da je faktor dejavnosti (K(dejavnost)) enak 1, ter
– da olajšave za določene kategorije zavezancev niso predvidene.

8. člen

(izračun komunalnega prispevka za določeno vrsto komunalne infrastrukture)

(1) Komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne infrastrukture se izračuna na naslednji način:


KP(i)=(A(parcela)·C(pi1)·D(pi))+(K(dejavnost)·A(tlorisna)·C(ti1)·D(ti)) Zgornje oznake pomenijo: KP(i) komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne infrastrukture, A(parcela) površina parcele objekta, C(pi1) indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju, D(pi) delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka (min. 0,3, max. 0,7; D(pi) + D(ti) = 1), K(dejavnosti) faktor dejavnosti, C(ti1) indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju, A(tlorisna) neto tlorisna površina predvidenega objekta, D(ti) delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka (min. 0,3, max. 0,7; D(pi) + D(ti) = 1).

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je zunaj poselitvenih območij na katerih občina ne predvideva izgradnje nove komunalne infrastrukture, pri izračunu komunalnega prispevka delež parcele enak 0, delež neto tlorisne površine objekta pa enak 1. Stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta se določijo v skladu z uredbo.

9. člen

(indeksiranje stroškov opremljanja)

(1) Stroški opremljanja kvadratnega metra parcele ter stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta, ki so določeni v programu opremljanja, se ob uporabi indeksa, ki je določen v uredbi, izračunajo na naslednji način:


C(pi1) = C(pi) · I oziroma C(ti1) = C(ti) · I Zgornje oznake pomenij

(odgovor članu lutka)
  Neposredna povezava do sporočila: 33
   komunalni prispevek.....ali se naj pritožim
25.8.2005 11:35:27   
biba77
Pikec01, to sem jaz potem nasla samo katere pa so posamezne vrste komunalne infrastrukture (v tvojem tekstu omenjeno samo v:"KP(i) izračunani komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne infrastrukture"), ki jih lahko obcina uposteva. Tega nikjer ne najdem.
:zmeden:

Hvala za trud! :rozica::rozica::rozica:

(odgovor članu lutka)
Neposredna povezava do sporočila: 34
   komunalni prispevek.....ali se naj pritožim
25.8.2005 11:45:30   
babylove
Astra, mi2 sva dobila od naše bodoče občine takšno specifikacijo:

OBJEKTI IN NAPRAVE INDIVIDUALNE KOMUNALNE RABE
1. vodovodno omrežje
2. fekalna kanalizacija
3. električno omrežje;
- v izvedbi z zračnimi vodi
- v kabelski izvedbi
4. telefonsko omrežje;
- v izvedbi z zračnimi vodi
- v kabelski izvedbi

OBJEKTI IN NAPRAVE KOLEKTIVNE KOMUNALNE RABE
1. cesta;
- v makadamski izvedbi
- v asfaltni izvedbi brez pločnikov
- v asfaltni izvedbi s pločniki
2. javna parkirišča v sklpou ceste
3. javna razsvetljava;
- z zračnimi vodi na drogovih
- v kabelski izvedbi s kandelabri
4. odvodnjavanje javnih in prostih površin

Ampak tebe najbrž zanima, kaj vse se sme vključiti v komunalni prispevek. Najbrž vse našteto in nič druga?

(odgovor članu lutka)
Neposredna povezava do sporočila: 35
   komunalni prispevek.....ali se naj pritožim
25.8.2005 11:58:23   
Anonimen
Se spet opravičujem za to jaro kačo.

Tuki je vsa terminologija z obrazložitvijo. + pravilnik na prejšnjem linku
pod zakon o graditvi objektov - pravilnik o vrstah zahtevnih, manjzahtevnih in enostavnih objktov, ter pogojih za njihovo gradnjo.



(pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami;
1.1. stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti;
1.1.1. pritličje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 metra nad njo;
1.1.2. nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor;
1.1.3. klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol;
1.1.4. mansarda je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho;
1.2. gradbeni inženirski objekt je objekt, namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah;
1.3. objekt državnega pomena je objekt, ki je pomemben za razvoj Republike Slovenije, objekt, ki lahko vpliva na varnost ali zdravje večjega števila ljudi ali bistveno vpliva na okolje in objekt oziroma okoliš objektov posebnega pomena za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
1.4. objekt z vplivi na okolje je objekt, za katerega je s predpisi o varstvu okolja določeno, da je zanj presoja vplivov na okolje obvezna;
1.5. objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi;
1.5.1. javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina;
1.5.2. nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem kot je hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba;
1.6. objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist;
1.7. zahtevni objekt je vsaka stavba, pri kateri seštevek prostornin vseh prostorov presega 5.000 m3 in je višja od 10,00 metrov, merjeno od terena do kapi ali gradbeni inženirski objekt, če so nosilni razponi večji od 8,00 metrov, objekt, namenjen hrambi in ravnanju z radioaktivnimi snovmi, objekt z globokim temeljenjem, podzemski objekt, katerega stropna konstrukcija je več kot 10,00 metrov pod nivojem terena, prednapeta konstrukcija, pregrada višja od 10,00 metrov, most, pri katerem je vsaj ena svetla razdalja med dvema zaporednima opornikoma večja od 8,00 metrov, predor, javna železniška proga, avtocesta, hitra, glavna in regionalna cesta, luka, javno letališče, žičnica za prevoz oseb in vsaka druga žičnica, ki poteka nad stavbami, silos in rezervoar s prostornino nad 1.000 m3, energetski objekt s toplotno močjo nad 10 MW ali električno močjo nad 5 MW, daljnovod z napetostjo 110 kV in več s pripadajočimi transformatorskimi postajami, magistralni vodovod, zbirni kanal za odvod odpadne vode, odlagališče komunalnih odpadkov, če je namenjeno dvema ali več občinam, vsako odlagališče posebnih odpadkov, plinovod in naftovod in vsak objekt, ki je višji od 18,00 metrov;
1.8. manj zahtevni objekt je stavba, pri kateri seštevek prostornin vseh prostorov ne presega 5.000 m3 in ni višja od 10,00 metrov, merjeno od terena do kapi in tisti gradbeni inženirski objekt, ki ni uvrščen med zahtevne objekte;
1.9. enostavni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbeno – tehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje; enostavni objekti se razvrščajo na pomožne objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominska obeležja in urbano opremo;
1.9.1. pomožni objekt je objekt za lastne potrebe, ki služi izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, vključno s cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje in pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva;
1.9.2. začasni objekt je enostavni objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja;
1.9.3. vadbeni objekt je enostavni objekt, namenjen športu in rekreaciji na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, golf, vzletišča za zmaje, ultralahka letala in druga podobna športna vzletišča, rekreacijsko jahanje, kolesarjenje, trim steze in druga podobna športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, kakor tudi enostavni objekt, namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu vadišču in podobno pod pogojem, da se s takšnim objektom ne spreminja vodnih in reliefnih značilnosti;
1.9.4. spominsko obeležje je konstrukcijsko enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležitvi zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka oziroma za prireditev;
1.9.5. urbana oprema so enostavno premakljivi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin;
2. grajeno javno dobro so zemljišča, namenjena takšni splošni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe določa zakon oziroma predpis, izdan na podlagi zakona in na njih zgrajeni objekti, če so namenjeni splošni rabi;
2.1. grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina na njih;
2.2. grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno;
3. gradbeni predpisi so tehnični predpisi, s katerimi se podrobneje opredelijo bistvene zahteve za določene vrste objektov, pogoji za projektiranje, izbrane ravni oziroma razredi gradbenih proizvodov in materialov, ki se smejo vgrajevati ter načini njihove vgradnje, način izvajanja gradenj, način ugotavljanja skladnosti zgrajenega objekta s predpisanimi bistvenimi zahtevami ter drugi pogoji in pravila, ki zagotavljajo zanesljivost objekta ves čas njegove življenjske dobe;
3.1. zadnje stanje gradbene tehnike je stanje, ki v danem trenutku, ko se izdeluje projektna dokumentacija ali izvaja gradnja, p

(odgovor članu lutka)
  Neposredna povezava do sporočila: 36
   komunalni prispevek.....ali se naj pritožim
25.8.2005 12:15:43   
biba77
Res, najlepsa hvala obema. In bolj kot berem, bolj vem, da se bova zagotovo pritozila se PREDEN placava.
:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:

(odgovor članu lutka)
Neposredna povezava do sporočila: 37
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Pojdi na:





Kako povečati možnosti za zanositev
To so načini za hitrejšo zanositev - spremljanje plodnih dni, zdrav življenjski slog in redni spolni odnosi. Ob težavah ...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Kam z otroki za noč čarovnic 2024?
Letos bodo noč čarovnic po Sloveniji zaznamovali številni dogodki za otroke, od zabavnih delavnic do strašljivih dogodiv...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Za doječe matere.
пеперутка16

Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?