Kako živeti z odločitvijo?

Kako živeti z odločitvijo? (Polna verzija)

Forum >> [Skupnost RR] >> Čvekanje ... v tri dni ...

Sporočilo

MissTerious -> Kako živeti z odločitvijo? (17.11.2011 23:14:37)
Ne vem točno,kam naj uvrstim svojo temo...take stvari ponavadi vnamejo vročo debato med eno in drugo stranjo...iskreno povedano, moram se izpisati na zaslon, da se nekako čustveno olajšam, pa čeprav minimalno. Imam dva lepa, zdrava otroka...ljubečega partnerja, novo službo, kjer se odlično razumem z nadrejenimi in sodelavkami ter strankami...finančno gledano smo zelo zelo skromni in nekak na goli osnovi, otroka imata za obleči, jesti imamo zmeraj, ostalo pa bolj kot ne luksuz...ki pa ga imamo redko. Želim si, da bi lahko živeli in ne le životarili. Danes sem izvedela, da sem noseča...ni bilo pričakovano. Niti planirano. Ob pogovoru s partnerjem sva se skupaj odločila, da je edina ugodna rešitev ta trenutek umetna prekinitev nosečnosti. Vem, da ne bi mogla finančno preskrbeti svoje družine, če bi donosila, ker bi ostala brez zaposlitve. Kruta resničnost. Borim se za to, da obdržim službo, ne upam v stalež, ne jemljem dopusta, delam non stop...nočem biti socialni problem... Ampak ne glede na to,kaj mi govori razum, v srcu me tako zelo boli, da ne prav duši...kako naj se odpovem svojemu otročku, ki raste v meni? Kako naj si to opravičim in argumentiram brez, da bi se obsojala? Partner me razume in podpira, sili me nikakor ne v nič...ampak on ne nosi nekoga pod srcem, ne čuti tega, kar čutim jaz.Grozno tesnobo, ker vem, v kakšnem položaju sem...ker vem, kaj bom naredila...najraje bi se pogreznila v zemljo...vidim se, kako sem upadla v obraz, temni podočnjaki mi rišejo skrbi na obraz, oči so rdeče in zabuhle...ob sami misli ali omembi nosečnosti sem adijo...kako naj sprocesiram tole? Kako naj se čustveno zližem iz tega? Se sploh kdaj sprijazniš s tako odločitvijo?

ivanjščica -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (17.11.2011 23:32:10)
Zraven mene sladko spi moj sonček star 9 tednov... vem da nisem v tvoji kozi in da ti je trenutno zelo hudo ampak vem da se vse uredi. Nočem moralizirat ampak vedi da sem sama imela težke okoliščine in sedaj vem da mi ni žal...če le imaš podporo partnerja in bližnjih. Kar ti imaš! Bitjece ki te gleda tako nebogljeno, ko veš da je samo tvoje... jaz se topim...sicer pa sama veš, saj 2 sončka že imaš.. Je res da ne vem kaj bo prinesla prihodnost, vem da bodo življenjske preizkušnje, ampak to je življenje. Oprosti ne morem si kaj ampak hočem ti vlit poguma da otroka obdržita. Bodi močna, jaz ti želim tebi pravilno odločitev.

divna -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (17.11.2011 23:41:27)
Pozdravljena! Ne vem ali ti bo moja izkušnja kaj pomagala, ker sem bila sama v taki situaciji zaradi zdr. razlogov. V glavnem imam zeeeelo odsvetovano nosečnost. Sem bila sicer kandidatka za sterilizacijo že pri zgodnjih 26. letih, ampak mi je niso opravili zaradi mojega zdr. stanja, ki dovoljuje le res nujne operativne posege. S partnerjem sva si zelo želela drugega in tretjega otroka, a hkrati bila prisiljena uporabljati zaščito. To in psiha in en kup drugij stvari, ki so totalno ubili vsakršno željo po spolnosti in je bila ta res maloštevilna. In kljub temu se je zgodilo. Ko sem zagledala pozitiven CB sem samo zlezla skupaj na kopalniških tleh. Oba, pravzaprav. Prejokala sem dva dni, ker sem vedela, da bom morala na splav. Ker imam redne cikluse, sem približno vedela kako daleč je nosečnost im sem obisk pri G odlašala kolikor se je le dalo in doma tuhtala kako bi le šlo skozi. No, tisti dan ko sem se naročila pri G sem začela krvaveti in je narava poskrbela za nekaj, česar sama nisem bila pripravljena. Še danes ne vem kako bi ravnala pred posegom, ali bi ga bila sposobna opraviti. Pa nisem drugače proti splavom. Zagovarjam namreč načelo, da se lahko vsak par (ne izključno ženska sama) odloči kaj in kako. Ne odobravam edino splava kot kontracepcijskega sredstva, ker jih je zadnje čase kar nekaj, ki imajo zavestno nezaščitene odnose, v primeru nosečnosti pa opravijo splav. Pri meni je šlo le za to, da sem si resnično želela tega otroka, pa čeprav tudi nismo imeli 100% urejenih financ in ostalega. Sicer če danes pogledam nazaj, se je odvilo tako kot se je moralo. Konec koncev je doma en otrok, ki potrebuje mamo in vprašanje ali bi jo v nasprotnem primeru še imel. To ve moja glava. Moje srce pa je tako takrat kot še danes navijalo z atistega otroka. Ti ne zavidam odločitve in upam, da si boš lahko odpustila kakorkoli se boš že odločila. Sama ti ne bom rekla, da imej otroka, ker se ena usta vedno najde nekaj za v usta. Realnost je, da je gosp. položaj slab in danes veliko pomeni, da ima človek službo, sploh takšno, v kateri se dobro počuti. Sama veš kakšno pomoč imate od zunaj, ali imate koga, ki vam lahko pomaga, če bi pomoč potrebovali. Potem je lahko odločitev tudi drugačna. lp, Mojca

TomTaylor -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 6:13:51)
V kolikor nisi 100% prepričana (kar seveda nisi), da želiš prekiniti nosečnost, potem tega ne stori. Kajti celo življenje si boš očitala glede tega....Ko pa ti bodo novorojenčka položili na trebuh, boš jokala od sreče, vesela in hkrati zgrožena nad tem, da si kdajkoli sploh pomislila na splav. Pravilno je, da razmišljaš o otrokovi in vaši prihodnosti, ampak, saj ni nujno, da boste večno živeli iz rok v usta! Lahko se vam zadeve obrnejo na bolje. Kaj boš takrat? Si predstavljaš, kako boleče bo pomisliti na to, da malemu življenju že v štartu nisi dala možnosti? To breme boš do konca življenja nosila samo ti, ne partner... Ja, seveda pa se dogaja tudi, da se partnerja zaradi "nezaželenega" otroka začneta razhajati. Očitati drug drugemu...Slabo finančno stanje lahko odnose popolnoma skrha.Smo tudi na RR že brali take zgodbe... Tukaj se namesto tebe ne moremo odločiti, lahko govorimo le vsaka zase in tako bi jz zaključila; če bi bila 100% prepričana v splav bi ga šla delat, v nasprotnem pa v nobenem primeru ne, neglede na gmotno stanje družine. Jaz sama sem že zelo zgodaj imela imela umetno prekinitev, ampak ker sem bila 100% prepričana, da je to prava in edina rešitev mi danes tega splava ni žal, ker vem, da sem se pravilno odločila.

josephine27 -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 7:54:02)
V kolikor nisi 100% prepričana (kar seveda nisi), da želiš prekiniti nosečnost, potem tega ne stori. Kajti celo življenje si boš očitala glede tega....Ko pa ti bodo novorojenčka položili na trebuh, boš jokala od sreče, vesela in hkrati zgrožena nad tem, da si kdajkoli sploh pomislila na splav. Pravilno je, da razmišljaš o otrokovi in vaši prihodnosti, ampak, saj ni nujno, da boste večno živeli iz rok v usta! Lahko se vam zadeve obrnejo na bolje. Kaj boš takrat? Si predstavljaš, kako boleče bo pomisliti na to, da malemu življenju že v štartu nisi dala možnosti? To breme boš do konca življenja nosila samo ti, ne partner... Ja, seveda pa se dogaja tudi, da se partnerja zaradi "nezaželenega" otroka začneta razhajati. Očitati drug drugemu...Slabo finančno stanje lahko odnose popolnoma skrha.Smo tudi na RR že brali take zgodbe... Tukaj se namesto tebe ne moremo odločiti, lahko govorimo le vsaka zase in tako bi jz zaključila; če bi bila 100% prepričana v splav bi ga šla delat, v nasprotnem pa v nobenem primeru ne, neglede na gmotno stanje družine. se popolnoma strinjam s TomTaylor

EnjA -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 8:29:08)
Kot prvo daj si čas za razmislek! Saj ni treba vrat na nos nekaj narediti! Lahko ti povem svojo zgodbo! Jaz sem zanosila še predno sem zaključila z zadnjo porodniško-nepričakovano, ob uporabi kontracepcije! Moja prva misel je bila-ne, ne morem na splav, bomo pa imeli še enega! Čeprav je bilo že s tremi včasih pravi kaos! Mož je bil za splav, ampak je vede da bom jaz tista ki se bo na koncu odločila! In so minevali dnevi, začele so se prve slabosti(ful hude, celodnevne), počasi sem se pripravljala na odhod v službo, kjer so me že vsi veselo prčakovali! Nosečnosti me je bilo prav groza, ker nimam prav dobrih izkušenj(vedno krvavitve, bolniška...), pa potem neizmeren strah da bo z otrokom kaj narobe(slaba izkušnja), a po drugi strani je bilo to moje dete! Ko sem bila nekje v 6 tednu sem bila 100% da bom obdržala! Sicer si nisem niti znala predstavljati, kam ga bomo dali(pa nimamo ravno majhnega stanovanja), kako bo vse skupaj potekalo, nobenega veselja ni bilo v meni! Postala sem čustvena razvelina, ponoči nisem nič spala, samo razmišljala sem kako bo! Potem pa en dan nisem bila niti psihično niti fizično več prenesti tega bremena(slabosti take, da sem komaj otroke zjutraj zvozila v šolo in vrtec), psiično pa katastrofa, sploh se nisem več prepoznala! In sem si dala še teden dni časa, da premislim, šla do G in rekel da imam še 10 dni časa! In sem se odločila za splav(v 8 tednu)! Enostavno preveč vsega za tisti čas zame! Mogoče bi sedaj drugače ravnala, a ni mi žal! Groza me je bilo posega, imela sem malo slabo vest, a po drugi strani olajšana da je vse to za mano! Kot bi padla skala iz mene! Potem nisem nikoli več obžalovala da sem naredila splav! se pa večkrat spomnem na to, prižgem kako svečko...to so težke stvari, pusti si malo časa da se misli uredijo, potem pa boš videla na čem si!

bskrle -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 11:09:46)
Trenutno gledaš vse negativno in vse skozi finance. Nov otrok pomeni večji OD, večjo davčno olajšavo, nižje plačilo vrtca za starejšega otroka, dodatek za veliko družino ... Uf, me kar mrazi, ko tako pišem o denarju in otroku skupaj. Igračke imate, izkušenj ogromno. Služba, morda pa en bodo tako neg. nastrojeni v službi. Pridno delaj, bodi prijazna in dobra delavka, pa se bo dobro izteklo. Bodi samozavestna v svojih čutenjih, obišči kako mamo , ki ima 3 ali 4 otroke, da boš videla kako živijo.

kalbo -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 11:37:51)
IZVIRNO SPOROČILO: MissTerious Ampak ne glede na to,kaj mi govori razum, v srcu me tako zelo boli, da ne prav duši...kako naj se odpovem svojemu otročku, ki raste v meni? Kako naj si to opravičim in argumentiram brez, da bi se obsojala? Partner me razume in podpira, sili me nikakor ne v nič...ampak on ne nosi nekoga pod srcem, ne čuti tega, kar čutim jaz.Grozno tesnobo, ker vem, v kakšnem položaju sem...ker vem, kaj bom naredila...najraje bi se pogreznila v zemljo...vidim se, kako sem upadla v obraz, temni podočnjaki mi rišejo skrbi na obraz, oči so rdeče in zabuhle...ob sami misli ali omembi nosečnosti sem adijo...kako naj sprocesiram tole? Kako naj se čustveno zližem iz tega? Se sploh kdaj sprijazniš s tako odločitvijo? Splav te bo duševno uničil in posledice tega bosta čutila tudi otroka. Nikjer ne piše, da boš ob službo, če zanosiš, če pa zarad tega službo zgubiš, te pa to podjetje itak ni vredno. Tretji otrok pa tud ne predstavlja nevem kakšne večje finančne obremenitve, ker je tud olajšava pri davkih precej višja. Izgubo zaposlitve in izpad dohodka nadomestiš, oziroma prebrodiš, takšne izgube pa ne preboliš. Vseeno nisi najstnica, ki nima praktično nobene alt_ernative, si zrela ženska z družino, kjer je alt_ernativ splavu polno. Je pa to še vedno tvoja legitimna odločitev, kateri ne sme nihče nasprotovat, samo vedi, da bolečina po takšni stvari zlepa ne izgine. Moja žena je po vsaki nosečnosti zgubila službo in prvič zanosila kot študentka. Če bi midva razmišljala tako kot ti danes niti slučajno nebi imela treh otrok. Si sploh ne predstavljam življenja brez njih. Stvari s službami so se pa uredile, saj se morajo, le vstrajat je treba.

noranate -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 11:50:38)
Dobro razmisli. Čustvena razvalina boš pa na začetku, če splaviš, ali izgubiš službo. BOg ne daj, ampak tako je. Surova stvarnost, ki je vse hujša, sociala se krči, podpora se vrača, štipendije ukinjajo, ko pridejo, ukinejo otroški. Nič ni več tako kot je bilo. Ne moraliziram , nisem "pametna", sam postavi se v stvarnost. lepo je imeti otroka, ni ga lepšega trenutka, kot ko prvič zajoka, ampak ko prideš domov, doma otroci, ni denarja, živčnost,.... Če si prepričana, da boš izgubila službo, pa že zdaj težko shajate,... ne vem. Dobro razmisli, držim pesti, da se vse uredi. Srečno![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

posh -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 11:59:22)
IZVIRNO SPOROČILO: MissTerious Ampak ne glede na to,kaj mi govori razum, v srcu me tako zelo boli, da ne prav duši...kako naj se odpovem svojemu otročku, ki raste v meni? Glej, si si že sama praktično odgovorila. Otroka v bistvu želiš obdržati, druge stvari te morijo. In te druge stvari se lahko uredijo, tako ali drugače, splav pa bo nekaj dokončnega, kar te bo po napisanem morilo do konca življenja. Kalbo ti je tudi prav napisal.

pi_na -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 14:19:20)
Dejstvo je, da je ringaraja namenjena mladim staršem... katerih večina je polna vzhičenosti nad svojimi otroci in težko je pričakovati da se bo na tem forumu kdo strinjal s splavom. Moja zgodba: tudi jaz sem ga imela, ko sta bila otroka stara 1,5 in 3 leta. Še zdaj dobim solze v oči ko se spomnim tega. Vendar sem tisti trenutek bila egoist. Menjava službe, uvajanje otrok v vrtec, bolezni.... Če splava ne bi naredila bi: ostala v stari službi, imela manj časa za otroke, se jim manj posvečala (ok, se jim posvečaš skupaj, ampak pomemben je tudi čas, ki ga posvetiš vsakemu posamezno), nabavit bi bilo potrebno nov avto,... Ok so materialne stvari, ampka stvari brez katerih ne moreš, zaradi katerih se sekiraš in ki ti pijejo živce. Če bi odločala s srcem bi otroka obdržala, odločilala sem se z razumom. Ja, zvoziš z enim otrok več. Ampak kolko si zaradi tega prikrajšan, koliko so zaradi tega prikrajšani otroci? Splavila sem zarodek in ne otroka. In če sem lahko zanosila takrat (kljub kontracepciji), sem prepričana da bom lahko zanosila ponovno, ko bo čas primernejši.

posh -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 16:18:58)
IZVIRNO SPOROČILO: pi_na Ja, zvoziš z enim otrok več. Ampak kolko si zaradi tega prikrajšan, koliko so zaradi tega prikrajšani otroci? Ne pišem tole z namenom, da ti moraliziram. Naredila si kar je bilo zate prav, posledice (pozitivne ali negativne) nosiš sama. To, kar sem citirala, s tem se pa ne strinjam, na splošno. Za kaj si toliko prikrajšan, s tremi otroci več, kakor z dvema? In zakaj za boga milega, so prikrajšani otroci? Ok, tisto leto (pa še toliko ne), ko je še dojenček in ga mama skoz doji inp. ..Misliš, da če otrokom "podariš" še enga brata ali sestrico, jih prikrajšaš ali dolgoročno gledano obogatiš?

Colt -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 16:35:13)
Z negativno odločitvijo glede otročka, ne boš več živela temveč boš životarila. In s tem vplivala na vse ljudi okoli sebe. Negativno seveda. Dvigujem palec za novo življenje in dodatno veselje pri družini. Ne bo lahko, bo pa neskončno lažje kot živeti z zavestjo da si/sta vrgla v odtok ordinacije neko bitje ki te/vaju/vas bi lahko neskončno osrečilo.

chezAnA -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 17:36:48)
Ne vem, če je prav, da se sploh oglasim, pa vendar mi tole skače poglavi že cel dan, odkar sem prebrala tvojo objavo: Zakaj pa otroka ne daš v posvojitev? Če samo malo pokukaš na Posvojene mame na Zanositvi, ti bo jasno, da bo prišel v ljubečo družino. Osrečila bi ta dva starša, otroku pa podarila življenje. Kar je največje darilo sploh.

mika -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 18:14:20)
IZVIRNO SPOROČILO: chezAnA Ne vem, če je prav, da se sploh oglasim, pa vendar mi tole skače poglavi že cel dan, odkar sem prebrala tvojo objavo: Zakaj pa otroka ne daš v posvojitev? Če samo malo pokukaš na Posvojene mame na Zanositvi, ti bo jasno, da bo prišel v ljubečo družino. Osrečila bi ta dva starša, otroku pa podarila življenje. Kar je največje darilo sploh. Najbrž ni za to, ker otrok ni stvar, ki jo podariš, ker je ne moreš vzdrževat, pa naj še pride v tako ljubečo družino.

onka -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 18:38:23)
Glede na finančne zmožnosti bi bila tudi jaz v dvomih; - ali otroka obdržati in "prikrajšati" že tvoja otročka še za tisto, kar imata (stvari se delijo potem še na enega več) - ali obdržati otroka (seveda vse pozitivno ob tem) in še bolj životariti Če bi bila res v zelo zelo slabem finančnem stanju in resnično ne bi videla izboljšanja, potem mislim, da vem kaj bi naredila... HB, nisem v tvojem položaju, je bila pa moja mati z menoj.....mogoče zato tudi pomislim na to. Ne vem če se pri revščini lahko reče, da imaš otroke iz ljubezni ali je pa samo pri nas zatajila. Ali lahko pogledaš otroka, ki si želi stvari in brez težave rečeš "ljupček, zate pa nimam"? Vendar....ali obstaja vsaj kanček možnosti, da vam gre finančno bolje? Pa pomoč pri kakšnih ustanovah itd...Imaš sorodnike, ti lahko pomagajo, svetujejo?

nusi -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 19:06:21)
če bi bila prepičana, da otroka ne želiš obdržati ne vidim problema, sama sem imela splav, pa si ga nisem nikoli očitala. ker pa si otroka v resnici želiš zan biti to hud udarec zate. Vseeno si vzemi še malo časa, preračunaj in razišči se možnosti, ne morem verjet v kakšni situaciji si (pa ne samo ti, mnogi drugi) in se sprašujem kako enim rata otroke "štepat" in oba brez služb, pa se noben ne sikera in ne čuti odgovornega. Upam, da najdeta kakšno drugo rešitev ali pa da ugotoviš, da ti splav vseeno ustreza.

Andromeda -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 19:19:10)
IZVIRNO SPOROČILO: pi_na Splavila sem zarodek in ne otroka [sm=zmeden.gif] Res lepa tolažba.

Anonimen -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 19:29:05)
Jaz ti niti ne bom govorila, kaj bi sama naredila, ker jaz sem jaz, ti si pa ti in pri taki odločitvi moraš slediti zgolj sama sebi. Bi pa predlagala, da si najprej vzameš ene 14 dni, da se vse skupaj malce poleže, da se ti misli uredijo in da se juha ohladi. Nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha [sm=smiley1.gif]. Potem pa sprejmi odločitev, kakršnakoli že bo in vsaka bo uredu.

chezAnA -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 21:34:07)
IZVIRNO SPOROČILO: mika IZVIRNO SPOROČILO: chezAnA Ne vem, če je prav, da se sploh oglasim, pa vendar mi tole skače poglavi že cel dan, odkar sem prebrala tvojo objavo: Zakaj pa otroka ne daš v posvojitev? Če samo malo pokukaš na Posvojene mame na Zanositvi, ti bo jasno, da bo prišel v ljubečo družino. Osrečila bi ta dva starša, otroku pa podarila življenje. Kar je največje darilo sploh. Najbrž ni za to, ker otrok ni stvar, ki jo podariš, ker je ne moreš vzdrževat, pa naj še pride v tako ljubečo družino. Se opravičujem avtorici teme, ker tole ne spada več v debato, ki jo je odpra ona, ampak ne morem iti mimo tegale. Kaj??? Kaj pa je za tebe posvojitev in kdaj je opravičena? Jaz jo vidim kot novo možnost za otroka in biološka starša in kot velik dar za posvojitelja in otroka. In ne, otrok ni stvar, ravno zato pa je posvojitev zanj veliko boljša možnost ( torej dar, darilo, kot sem prvotno napisala) kot splav[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Omenila sem pač možnost, ki je realna in ki je ni omenil še nihče . Nič drugega.

mika -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 21:59:29)
Kaj??? Kaj pa je za tebe posvojitev in kdaj je opravičena? Jaz jo vidim kot novo možnost za otroka in biološka starša in kot velik dar za posvojitelja in otroka. In ne, otrok ni stvar, ravno zato pa je posvojitev zanj veliko boljša možnost ( torej dar, darilo, kot sem prvotno napisala) kot splav Omenila sem pač možnost, ki je realna in ki je ni omenil še nihče . Nič drugega. Ne mi prosim razglagat, kaj pomeni posvojitev......niti mi ni kraj pameti ne pade, da sodim kdaj je upravičena in kdaj ne.... Preberi še enkrat o čem piše avtorica....a se ti zdi, da je v njenem primeru posvojitev rešitev? Otroka katerega si želi, pa ga ne upa imet zaradi financ, bo rodila, držala v naročju in ga nato da posvojitev? Ja pa seveda....verjamem, da je trenutno v zelo veliki stiski, ampak takšni pa spet ne, da bi doma imela dva otroka, trejega pa dala v posvojitev.... o mater v kako debato sem se zapletla...ne bom več[sm=smiley22.gif] Missterious, upam da boš čimprej uvidela rešitev, kakršnakoli pač bo, sam da ti prinese mir.

Lianna -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 22:23:14)
Če bi bila jaz v tvoji situaciji bi naredila splav, ker si ne bi želela na svet spravit otročka, ki bi že od začetka živel v pomanjkanju. Enako ne bi otrokom, ki bi jih že imela privoščila še slabši finančen položaj. Si ne predstavljam, da bi že tako živeli bolj kot ne slabo oz. si ne bi mogli privoščiti nič razen osnovnih stvari, jaz bi pa še enega otroka spravila v to. Vzemi si čas in dobro premisli. Če si otroka tako zelo želiš in meniš, da splava ne boš prebolela potem je bolje, da otroka obdržiš, kot pa da s tem uničiš sebe.

chezAnA -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (18.11.2011 23:24:03)
Ja, mika, zdelo se mi je, da bi posvojitev lahko bila rešitev težave, zato sem jo sploh omenila . Sem pa tudi napisala, da nisem prepričana, če je sploh pametno, da se oglašam. Vidim, da morda res ni bilo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Glede pomena posvojitev verjetno ne bova prišli skupaj, tako da se stinjam, da nehava. MissTerious, drži se in upam, da ti bo odločitev pustila čim manjše rane. Ne zameri, če sem blekila preveliko neumnost. Želela sem le situacijo osvetliti še z enega zornega kota. Verjamem, da ti ni lahko, vem pa, da se boš odločila tako, kot se ti bo zdelo najbolj prav. Saj se nihče od nas zavedno ne odloča narobe, kajne.

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (19.11.2011 1:19:12)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

klaja -> RE: Kako živeti z odločitvijo? (19.11.2011 8:26:47)
Verjamem da ti je težko sprejet odločitev, mogoče samo za vzpodbudo, tudi s tremi otroki in eno plačo se da preživet, ti povem iz lastnih izkušenj. S tem da mož nima velike plače, tukaj je še tudi otroški dodatek, pa vseeno zvozimo. Ne privoščimo si nekega luksuza (razen dopusta poleti), tisto osnovno, pa še dva kredita sta zraven, ampak gre. Torej pogumno, pa odloči se glede na to kaj srce čuti!

Stran: [1] 2 3 Naslednja stran > >>