IZVIRNO SPOROČILO: Colt

GLede na to kar berem, nista vredna da vaju zemlja nosi. 

IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka

V tako mejnih situacijah (že na pragu bolestnega) je čustveni odziv samomorilsko dejanje.

Odrasel zdrav moški ali ženska, bo v takem primeru zbral vso znanje in ves zdrav razum, ki ga premore, da bo potegnil prave poteze.

Enako kot vojak v vojni ne joka (beri se čustveno odziva), ker ga bodo za naslednjim grmom lahko ustrelili, ampak zbere v minuti vse znanje, ki ga premore, da gre v akcijo, tako bo naredil tudi zdrav odrasel moški. Odreagiral bo kot moški in ne kot čustvena copata. Urejanje čustev pride kasneje, ko se temelji spet uredijo, ne more pa biti osnova za zdrave odločitve.

IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka

IZVIRNO SPOROČILO: Colt

GLede na to kar berem, nista vredna da vaju zemlja nosi. 

Po tej logiki bi človeštvo kmalu izumrlo.

IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin

IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka

V tako mejnih situacijah (že na pragu bolestnega) je čustveni odziv samomorilsko dejanje.

Odrasel zdrav moški ali ženska, bo v takem primeru zbral vso znanje in ves zdrav razum, ki ga premore, da bo potegnil prave poteze.

Kaj pa je prava poteza?
Za enega, da se locita mirno in razumno...; za drugega, da ostaneta skupaj zaradi otrok...; za tretjega, nekaj povsem razlicnega... in katera bo bolj prava od pravih potez?

Enako kot vojak v vojni ne joka (beri se čustveno odziva), ker ga bodo za naslednjim grmom lahko ustrelili, ampak zbere v minuti vse znanje, ki ga premore, da gre v akcijo, tako bo naredil tudi zdrav odrasel moški. Odreagiral bo kot moški in ne kot čustvena copata. Urejanje čustev pride kasneje, ko se temelji spet uredijo, ne more pa biti osnova za zdrave odločitve.

Ce dovolimo zenski, da je dovolj iracionalna, da ji lahko nekdo besedno prerecuje izselitev.... zakaj enako custveno racionalnost ne bi dovolili moskemu? Zakaj pa moski ne bi smel custveno reagirat...

IZVIRNO SPOROČILO: miss_smith

omg, tale ringaraja je prava katastrofa.... ljudje, ki želijo tretje mnenje, pišejo na forum, na katerem pa odgovarjalo vedno eni in isti, z bolj ali manj enakimi odgovori...

najbolj žalostno je pa to, da tudi če napišeš gor, da so te posilili, se bo vedno najdel vsaj en, ki ti bo že nekako vrgel pod nos, da pa ja moraš biti tudi ti sama za to kriva.

če pa že to ne, se pa vrže na slovnične napake in nepravilno oblikovana vprašanja in trditve, čeprav že v štartu ve, kaj je avtor hotel vprašati... in to z namenom, da bi ja odprl še en prepir... aplavz za vse!

IZVIRNO SPOROČILO: miss_smith

sem sicer že registrirana, a za tole temo sem se pa prav posebej potrudila...

IZVIRNO SPOROČILO: notkar

Lep pozdrav! Forum berem že kar lep čas, aktivno pa sodelujem zelo malokrat, žal. To, kar sem prebral v tej temi, pa me je zopet »zrajcalo«. Včasih res dobim občutek, da se med seboj prerekate, in pozabite na temo, ali pa odgovarjate enostransko.

Če je to resnica, namreč da sta se oglasila oba prizadeta (do sedaj še nisem naletel na tak primer), potem lahko rečem, da ne čutim v njiju medsebojnega sovraštva, marveč prizadetost, kar je za mene še vedno rešitev problema. Poročiti se ni umetnost, umetnost je v partnerski zvezi živeti. Midva z ženo sva skupaj skoraj 30 let, pa ne zato, ker sva idealen par, ampak ker znava medsebojne težave reševati na ustrezen način, si odpuščati, se prilagajati itd. Vsekakor se pa znava ljubiti. Pri njiju dveh pa se je po moje zataknilo ravno tu. Mislim, da sta kriva za polom oba. Vprašanje je le, koliko krivde je na eni in koliko na drugi strani. Morda bom ciljal zelo mimo, vendar bi me zanimalo, kako je z njuno »posteljo«. Menim, da se zadovoljen moški ne prepira s partnerko, ker misli cel dan le, kako bo preživel z njo večer, in seveda tudi obratno. Če se pri ljubezni zatakne, se morebitne nastale težave, problemi, nesoglasja, ki so lahko prav zaradi »neljubezni«, vedno bolj stopnjujejo in lahko presežejo vse meje zdravega razuma. Reševanje posledic mimo vzrokov pa je jalovo delo. Lahko pa je tudi povsem nekaj drugega, seveda. Včasih so res posamezni partnerji že v osnovi neustrezni in je »prevzgoja« partnerja/jev težka. V takem primeru je res bolje, da gresta narazen. Tak partner ne bo primeren za nobeno zvezo, če se ne bo skušal spremeniti in naučiti prilagajati ali bolje rečeno naučiti se živeti s partnerjem/ko. Sam sem prepričan, da je veliko možnosti za rešitev problema, da se prepustita strokovnjakom, in skušata rešiti zaostreno situacijo, ne le zaradi otrok, ampak (predvsem) zaradi njiju dveh. Pa lep dan želi Notkar.