|
mateyka -> RE: Hiperaktivnost (11.11.2011 10:47:43)
|
IZVIRNO SPOROČILO: metulj333
ADHD se mora tak clovek naucuti obvladovati - njegova zmoznost obvladovanja tega pa je v veliki meri odvisna od tega, kako se je naucil s tem ziveti v otrostvu. na stara leta je bistveno tezje oz. vcasih nemogoce spreminjati dolocene vzorce obnasanja - zato se ne strinjam s posplositvijo, da je vse odvisno od takega posameznika.
to je vedenjska motnja, ne bolezen. torej jo tudi gledam kot motnjo v tem rangu. tako kot vsak otrok ne postane alkoholik, če živi med alkoholiki (in obratno - če živi med nealkoholiki, ni vsak a priori imun na to), s tega zornega kota gledam tudi na to. stvar posamezne odločitve odraslega (poudarek na odraslega) človeka.
strinjam se v tem delu, da je je posameznik z motnjo tisti, ki ima najvec vpliva na to - ampak samo zelja je cist premalo. potrebno je veliko dela - prvenstveno pa dela starsev tega posameznika, ki so pravocasno opazili, kaj je potrebno.
ko odtasteš, želja ni premalo - je ravno VSE. ne razpravljam kaj je lažje in težje (če je imel pomoč v mladosti ali mora čez vse sam), ampak da ima vsak možnost da se odloči spremeniti. in brez tega nič ni.
ce potegnem vzporednico z otroci s PP (sicer ni cisto primerna, ampak point je v nepopravljivosti) - prepozna terapija vcasih vec ne more popraviti skode, do katere je prislo zaradi tega, ker se ni dovolj zgodaj zacelo s terapijami.
zakaj bi bilo pri clovekovi dusevnosti drugace?
ker ni isto? vedenjsko motnjo ne moreš primerjat s boleznijo ali sindromom, bolezenskim stanjem - vse je veliko bolj skrajno kot to. zakaj pa misliš da okoli polovico(!) adhd-jevcev "ozdravi" ko odrastejo? kej JE možno, ker se da obladat, ker se da dojet in korigirat, ko se tega zaveš. če se tega zaveš in če želiš spremembo, je zelo možno. ne gre drugače - to rabiš, to je predpogoj. ostalo so detalji.
|
|
|
|