|
ronja -> RE: JOKAM! (19.10.2011 9:19:50)
|
Oprostite, jz sem morala bruhat...
Seveda, da ne morem pomagat tej deklici, ampak, glej - mene je fejst prizadelo kar sem videla.
Normalno, da te je prizadelo, saj bi bila čudna, če te ne bi! Potem si lahko samo stroj! Še mene je prizadelo, pa si nisem pogledala, ampak sem samo prebrala, kaj se je dogajalo! To, da punčki ne moremo pomagati, ni bilo mišljeno tebi, ampak odg. uškinimami, zakaj nočem gledat teh reči, sploh kadar nisem glih v najboljši koži... Če bi res s tem, ko mislimo nanje, lahko pomagali, bi se splačalo presedet marsikatero prosto minuto v gledanju takih posnetkov in z dobrimi mislimi nanje. Pravim samo, da ne bo nikomur pomagalo, če bom še jaz zamorjena, štekaš? Vem, da me take reči vržejo in da potem pa sploh ne bom mogla spat in normalno funkcionirat, se smejat,... - nasrkali bojo pa tisti, ki niso popolnoma nič krivi, ne bojo skoraj gotovo nikoli taki kot Kitajci na posnetku in jih imam najraje... Splača se mislit na Sybil in še vedno velikokrat mislim nanjo, ker vem, da ona lahko prebere to in upam, da ji to kaj pomaga, da ve, da nam ni vseeno. Ne vem pa, če bo komu kaj lažje, če si pogledam nadzorno kamero s to krutostjo.
Vem, da ne sovražiš Kitajcev, vendar te bi lahko kdo tako razumel (tudi kak slovenski kitajec, ki z vsem skup nima nič in bi bil prizadet), če se ne bi debata dalje razvijala in bi ti povedala tako kot res misliš.
Tudi sama sovražim vse, ki mirno tolerirajo krutost nad otroki. Priznam, nisem prav nič strpna do njih. Otroke je treba zaščitit, pa pika. Enostavno zato, ker se sami ne morejo. Ne vem pa za vse otroke, kako. Naše lahko pošljemo z donacijami in DPMZ na letovanje in je to vsaj nekaj, čeprav še vedno, ko prebereš kako zgodbo, kako otroci jokajo, ko se morajo vrnit domov v nemogoče razmere, se ti zdi, da ni to to nič, ker bi bilo še vedno bolj prav, da bi jih vzeli slabim staršem in dali boljšim (ne mislim za socialno šibke, ampak za tiste, ki so enostavno slabi starši, ne glede na socialni status). Ampak tu lahko vsaj en mali kamenček damo v mozaik...
Kako spremenit mentaliteto na Kitajskem (znano je, da dekleta niso veliko vredna kot fantje, (zato ima kitajska že resne težave z neenakim razmerjem spolov, odkar ga lahko napovejo v [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image]) in tako je bilo včasih tudi v zahodni kulturi - poglej Biblijo - oče ponudi, da naj posilijo rajši njegovi hčerki kot pa njegove goste, ki jih prvič v življenju vidi... In Bog je strašno zadovoljen s tem tipom!- zgodba o Sodomi in Gomori). Ključ je verjetno v zavedanju - da tudi deklice čutijo enako kot dečki, da niso nič manj... Ne vem, od kod ideja, da ne, ni mi 5% jasno, tega v naravi ni... Verjetno tega oni ne dojemajo, tako kot nam ni žal ubiti žuželke ali krave, pa je to nekaterim Indijcem nepredstavljivo... Poizkušam razumet, zato, ker če ne razumem, kje je ključ, tudi ne morem nikogar prepričat, da to ni prav... Če bi slučajno kdaj imela to možnost...
Razumem pa ne - ni mi jasno, kako otroku ne bi nihče pomagal. V okolju, kjer živimo, se mi zdi, da vsak pogleda tudi na druge otroke - če je na igrišču več otrok in ni zraven starša, enostavno imaš eno oko tudi na tistem, če bi se mu kaj zgodilo. Če otrok pade, bo skočil prvi, ki je blizu. Če otrok strašno joka na poti iz šole, ga jasno vprašamo, kaj se mu je zgodilo. Ne predstavljam si živet tako, da bi bilo vsem vseeno... To se mi zdi čista zona somraka. Tudi si ne predstavljam pustit mojih malih ob cesti samih (še če ni ceste, ju mam rada na oku, sta pač še mali...) Ne štekam tu nič, ni mi jasno, kako tam svet deluje...
|
|
|
|