|
nejcko -> RE: Demonstracije, vaše mnenje? (18.10.2011 12:17:17)
|
IZVIRNO SPOROČILO: liliana
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*
Krivica je to, da jaz s svojim delom si lahko privoščim le en avto za 20000€ in še to na kredit, medtem ko si moj narejeni lahko privošči mečko za 100.000 € in to brez kredita - oba pa nujno potrebujeva avto.
V tem, da si npr. g. Ivo Boscarol lahko privošči svoje letalo, jaz pa nor. niti 20 let starega Renault 5 ne, ne vidim nič krivičnega.
V tem jaz tudi ne vidim nobene krivice....jaz bi si avto na kredit tudi lahko privoščila......pa si ga recimo nisem in sem si kupila takega, ki ne stane 20.000 EUR ampak bistveno manj.......samo jaz na avto gledam kot na prevozno sredstvo, ki mi zgolj olajša življenje.......
In ne potrebuješ nujno avta.....obstajajo tudi javni prevozi.....avto, laptop, telefon.....to je še vseeno luksus......samo ker eni to jemljete kot dobrino za preživetje pač drugače gledate na te stvari.......[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] in demonstrirate, ker si zdaj težko privoščite avto na kredit......
Pod prvo - morda avto res ni potreben pod nujno, ampak včasih pa pač je. Se mi je zgodilo, da sem eno službo dobila samo pod tem pogojem in sem mogla na vrat na nos kupiti nov avto. Ker sem bila nezaposlena, valda nisem imela denarja, o kreditu ni bilo šans. Seveda sem kupila avto v obsegu lastnih zmožnosti (vsi so se zgražali, ako grda da je), si denar sposodila od staršev in dolg tudi vrnila v parih mesecih.
In ne moreš zanikati, da je danes marsikdo prisiljen imeti avto prav zaradi službe. Marsikdo, ne pa seveda vsi.
Drugič - nimam nobenega kredita in upam, res upam, da mi ga ne bo nikoli potrebno imeti - sem namreč vzgojena, da KDOR JE DOLŽAN; JE NA DUŠI BOLAN. Živimo precej skromno, veliko "recikliramo" (obleke, tudi kakšno pohištvo, teh. opremo).
Tretjič - popolnoma nič ne bi imela proti (in tudi nekoč me ni motilo), da smo imeli na izbiro le dve vrsti kruha in jogurtov ... v bistvu me ta sodobna moč izbire dela panično, živčno, zato res minimalno hodim po štacunah itd.
Četrtič - ne demonstriram, ker pri treh otrocih res nimam časa.
Podpiram pa demonstracije, ker sem po duši socialist in tudi v neki obliki socializma vidim možne rešitve, vendar se zavedam, da folk še ni zrel za to, morda nikoli ne bo, in se bomo posledično vedno vrteli v istem krogu vzponov in padcev.
Podpiram demonstracije, ker v obstoječem sistemu globalno ne vidim nič dobrega, pa čeprav mi načeloma nič ne manjka.
Podpiram demonstracije iz čisto praktičnega razloga - ker dokler je folk še pripravljen karkoli reči, se upreti, izraziti nestrinjanje, to pomeni, da je živ. Ko tega ne bo več - bog nam pomagaj.
|
|
|
|