ronja
|
Sem ze napisala, da ne gre primerjati odrasle posameznike in otroke, vendar se tudi uciteljice vecinoma v vsak pogovor ali zbadanje ne vtikujejo.
ja, saj ravno to pravim, da je pri obojih enako - primerjavo si nadaljevala ti, ko si rekla, da bi šefa na gobec, če bi dovolil, da bi te sodelavec žalil. Se strinjam, da otrok in odrasli nista isto, vseeno pa jih je treba naučit drugačne komunikacije. In tudi razumet šalo (dostikrat je namreč to problem - otroci imajo občutek, da se jim drugi posmehujejo, pa je včasih vse skup res nedolžna šala - in take otroke potem vsi izločijo, saj za vsako figo znorijo -vsaj pri nas je bilo tako, ne vem, koliko so se otroci spremenili, ker v vrtcu teh težav še ni, vsaj ne z mojima, za druge mi pa vzg. seveda ne govorijo), na igrišču smo pa starši zraven in verjetno vsi pazijo na lepo komunikacijo, ker tudi ni nekega ravsa.
Prav zaradi teh in tovrstnih neznank ni treba takoj definirati fantka kot nasilnika, ki vedno reagira s pestmi. Ker so vzroki lahko taksni in drugacni.
Če bi on enkrat tako reagiral, ga ne bi nihče okarakteriziral tako ali drugače. Vendar se njemu ta problem ponavlja že odkar je prišel v šolo - prihaja domov potolčen/strgan, ker so se stepli in dobiva podpise... Ni to enkratni dogodek, če bi bil, se sarica sploh ne bi sekirala, da je dobil en podpis...
Ce bi otrok poznal in obvladal vse socialne mehanizme za resevanje tovrstnih situacij ne bi bil otrok.
Ampak tega se ne more naučit, če ga tega ne naučimo. Če rečemo, da je učiteljica kriva, da so se sklofali, potem se ne bo nikoli naučil - ker on seveda nima nič s tem, da je učiteljica taka... Isto kot če rečemo, da so krivi staši in basta. Vsak mora prevzet svoj del odgovornosti.
ne samo, da ne prepoznava psihicno nasilje temvec ga celo spodbuja ker je to otrosko igranje in priprava za zivljenje...
 Ok, verjamem, ker verjetno to bolj poznaš - amapk sem pa zelo vesela, da ne poznam ravno takih staršev - saj smo dosti na igrišču, pa nikoli nisem dobila takega občutka... Se mi zdi, da smo starši zdaj veliko bolj pozorni na to, kako se naši otroci obnašajo in se trudimo jim pokazat, kako bi lahko najboljše skup živeli... Mogoče se to pozna tudi na otrocih in so zato bolj strpni en do drugega - ker res ni videt česa takega tu, kjer smo mi - res pa je, da so zunaj samo vrtčevski otroci v prisotnosti staršev... Za starejše nimam pojma.
In res mislis, da je ta mamica dojela in ne gleda vec na svojega sincka kot na nekoga, ki mu je dovoljno tudi tisto kar drugim ni dovoljeno?
Res mislim, da se splača probat razložit - koliko bo zaleglo, ne vem. Ne vem, kaj je tista mamica potem mislila - se mi zdi pa da se včasih pozna že to, da se človek malo zamisli. Saj navsezadnje vsi ves čas odkrivamo napake, ki jih delamo. Kako bi to ugotovili, če nam jih ne bi nihče pokazal?
ronja, kolikokrat je bla kdaj ronja sakcionirana zarad teženja in kolikokrat lejla zaradi tega ker je bla tok zafrustrirana zarad tega, ker ji ronja ni dala mira kljub prošnjam, da jo je pol sam še počla?
Da bi ju zato kaznovala, se ne spomnim, da bi bilo potrebno - navadno je bilo dovolj, da smo se resno in dovolj temeljito pogovorile (torej zakaj se je kaj zgodilo - in kaj bi lahko naredili namesto tega, vsak svoj del, torej) - saj navsezadnje si nočeta slabo - in to se da res lepo uporabit - ker to razumeta, vesta in se zavedata, da nočeta ena drugi hudega, tudi povesta. potem jima samo razložiš, kako je drugemu ob določeni stvari (Lejli ob tem, ko ji Ronja teži - da je to zelo zoprno in tečno in Ronji, če jo Lejla šavsne - da to boli).
Tako da obe nasrkata, če tako gledaš - Ronja jih sliši, ker teži Lejli in Lejla jih sliši, če jo ugrizne. Nobeno od tega ni prav in ni sprejemljivo, vsaj ne zame. Če je nekdo utrujen (sploh otrok), ga pusti na miru. Če bi rad nekdo jedel v miru, mu nimaš kaj jemat žlice, pika. Ja, to ustavimo na splošno predno pride do fizičnega obračunavanja . That's the point:).
a si rešila ronjin problem teženja?
Working on it. Moram pa priznat, da se mi resnično zdi, da so vidne tudi posledice truda, je res veliko boljše . (in Lejla je še ni šavsnila/uščipnila/karkolipač od takrat) Sploh po tistem dogodku zadnjič, ko sem prišla do konca - problem prej je bil to, da se je Lejla včasih hecala, da je lev in se je najprej parkrat zgodilo, da je koga preveč šavsnila v igri - kasneje pa se je to zgodilo v obrambi in najprej nisem vedela, kako je do tega prišlo.
Iskreno rečeno sem bila na Ronjo, kadar je težila, navadno bolj jezna, ker je navadno zatežena do vseh, kadar ima svoj trenutek;) in takrat človek res komot razume tamalo, ker kot sem napisala, bi jo (taveliko) še sama včasih najrajši šavsnila, samo da mi da mir . Ampak vseeno pa se mi grizenje in ščipanje ne zdi pravi odgovor in bi rada, da to tudi Lejla ve.
NIč se mi ne zdi narobe, če ob zanju nerešljivih konfliktih prideta do mene - saj zato sem tu, da jima pomagam, a ne? In ob enih normalnih pogovorih potem, se tudi otroci naučijo in ni, da bi te nekdo klical vsakih 5 min, ker se enostavno ne izzivajo med seboj non stop, ker se imajo radi in vejo, da to ni luštno. Meni je seveda lažje, ker se imata radi in to vesta. Verjetno je precej težje to v šoli ali vrtcu, kjer ni nujno, da so si otroci tako naklonjeni, kot sta si dve sestrici praktično po difoltu .
Vendar tudi vzg. v vrtcu vedno na vsakem rod. sest. prosijo, da naj ne učimo svojih otrok, da naj udarijo nazaj, ampak da naj rajši njih pokličejo, če jih kdo kakorkoli maltretira... Zato so tam, da rešijo problem - in očitno bi ga rade - mi je pa jasno, da lahko tamali začnejo izzivat ravno, ko gre vzg. nekomu ritko obrisat ali po ruzak, ker se je drugi polil z juho itd... Ni ravno tak črnobelo, da rečmo: učiteljica/vzgojiteljica je kriva, ona bi morala videt in preprečit. Še meni se zgodi, pa imam dve in sta ves čas nekje blizu, pa se zgodi, da ne vidim. Kako se torej ne bo njim?
Torej: odgovorni so vsi, jasno, da učiteljica vpraša, kaj se je dogajalo in pričakovala bi, da bi nekomu, ki izziva tudi dala podpis, če ima pač tak način. Vsekakor pa ne bi dajala podpisa punčki, ki ji je saričin sin počečkal risbico in v vsem konfliktu ni bila nič drugega kot kolateralna žrtev.
Mislim, da če te nekdo verbalno napade, se imaš pravico verbalno branit. Če te fizično napade, se imaš pravico fizično branit. Če vidiš, da se ne boš mogel branit - verbalno ali fizično, je najboljše poiskat nekoga, da ti pomaga (po možnosti zrelo odraslo osebo). Ne gre za to, da bi dovoljevali verbalno mučenje, ampak da na verbalno maltretiranje lahko odgovoriš.
frodo, torej ti bi ji svetovala isto: da naj ne udari, ampak gre do učiteljice, ki naj naredi red, če ga kdo maltretira (kakorkoli pač). Ali bi pričakovala, da bo učitejlica vedno videla vse, ne da bi jo kdo opozoril?
da kdaj ne bo mela s kom drugim podobne probleme, ker bo isto zafrustriran in podobno reagiral kot lejla.. samo v premislek..
Ne boš verjela, ampak sem že dosadna vzgojiteljicam, ko jih sprašujem, če je vse ok . Pravijo, da je krasna in se vse da z njo zmenit itd... Nikoli nobenih problemov z vrstniki, spravlja se samo na družinske člane zgleda . Sva ji namreč tudi to že razlagala - da je bi mel vsak človek poln kufer, če ga ne pusti na miru, ko si to želi in to jasno pove.
Res pa je, da se v vrtcu ves čas nekaj dogaja, vedno je kdo, ki bi se z njo igral in če se enemu ne da, gre pač k drugemu - predvidevam, glede na to, da res še nikoli ni bilo nobenih konfliktov, da bi jaz vedela zanje (pa baje vzg. kar povejo, če je kaj - po pripovedovanju drugih mamic). Tudi na igrišču ima ona svojo klapo in so vsi srečni, da so skup, še nikoli se niso skregali... Očitno res za nas špara svoje žute minute
Ronja še vedno kdaj teži, ampak recimo Lejli, če je zmatrana veliko manj , ker ve, da to veliko manj toleriram, kot če teži meni - skratka sama sem kriva, če mi teži, hehe. (in ne gre več čez mejo - Lejla ji zdaj res jasno pove (prej se verjetno tudi ni znala tako izrazit, da bi Ronja razumela, da je zdaj pa res dovolj), da bi rada mir in Ronja takrat res da mir - ne moreš verjet, da to res deluje!) Če jo slišim, da rine vanjo, pa ji seveda rečem, ampak zadnje čase kot rečeno res ni bilo treba prav dostikrat (oz. vedno manj). navsezadnje sem doma pa jaz tista, ki naj bi delala red (če ni očija zraven, če je, potem sva oba odgovorna;).
Skratka: splača se ustavit nasilje, poiskat vzroke in da vsak svoj del popravi . vsaj nam to dela .
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
) truda tudi za to, da vsaj vemo katero je, ni res? 
