|
ronja -> RE: vzgojiteljica ne pokliče kljub prošnji (5.10.2011 10:40:47)
|
taki so triletniki, ker ne rečejo direkt pocrkljaj me, si pa najdejo kak drug izgovor...
Odvisno od triletnika in od vzgoje. naši lepo rečeta: pocartaj me - ali pa zlezeta v naročje - ne samo k meni, tudi k vzgojiteljicam ali pa kar h komu, ki mu paše caratat otroke. nikoli ni še nobena od njiju blefirala, da jo boli trebušček. Če je katera to rekla, je malo po tem ali bruhala ali pa driskala. Isto za ušesa - če je katera rekla, da jo bolijo, je imela res vnetje.
Jaz sem jim povedala, da me lahko vedno pokličejo, povem tudi, kdaj ne bom mogla takoj prit, če je kdaj kaj takega, da pač vejo, se mi zdi fer. In mi je bilo ok, ko so me enkrat poklicali samo zato, ker je neutolažljivo jokala. Njej je pomagalo, da sem takrat prišla ponjo, vzg. sta potem lahko normalno delali z ostalimi otroki, mala pa je dobila zaupanje, da če ji bo res zelo zelo hudo, lahko to pove in me bojo poklicale in bom prišla. In ni NIKOLI tega izkoriščala! Res nikoli! Je bilo pa po tistem uvajanje veliko hitrejše in manj stresno - ker je mala dobila zaupanje.
Otroci niso eni totalno egoistični manipulatorji - marsikaj razumejo, če jim razložiš - tudi to, da moraš it v službo. Valjda, da ob uvajanju zjutraj jokajo, ampak se večinoma potem sprostijo in lepo igrajo z ostalimi.
Res je tudi, da mama najbolj pozna svojega otroka - recimo sama vem, da Ronja ne bo nikoli rekla, da jo uho boli, če ne bo imela res že ornk vnetja. In če tega ne bi povedala vzg., bi mislili, da si izmišljuje, ker pač to veliko otrok reče kar tako. Ronja pa reče, ko ima že vse čisto rdeče, je bila še pediatrinja paf.
Jasno, da vzg. najprej sama poizkusi rešit težave - če se pa to ne da, se mi zdi pa čisto ok, če pokličejo. Res pa je, da mora bit hudičevo težko za 24 staršev si zapomnit, kako hoče met kateri - da ga ne kličeš, razen če vidijo veliko krvi ali pa da ga kličejo za vsak jokec... Jim nič ne zavidam...
|
|
|
|