|
KajaNagaja -> RE: Junijke 2012 (5.6.2012 10:09:56)
|
pika001...zdle sem šele vidla da si prosila za porodno zgodbo. Evo, bom kar vse od začetka napisala.
Ob 5.20 so me zbudili popadki, ki so bili na 15 minut. Po eni uri se je zbudil fant, ki sem mu povedala, da bova šla verjetno rodit. Ob 9h sem bila naročena na pregled, tako da bi šla tako ali tako tja. Nekaj časa sva še merila dolžino popadkov, ki so postajali vse bolj pogosti. Ob 8h so bili že na dobrih 5 minut, vmes kakšen na 7 ali 3 min. Počasi sem se uredila, pripravila, kar je bilo še potrebno in se FAJN najedla :) Med potjo do Jesenic sem predihavala popadke, ti pa so bili še bolj redni in močnejši...Ob 8.45 sva se vpisala v sprejemni, ob 8.55 so me priklopili na CTG za pol ure, ki je zaznal močne popadke na 4 minute, nato so me pogledali in ugotovili, da sem odprta 6 cm, da je MV čisto zmehčan in da grem lahko kar v porodno. Nisem še želela v porodno, zato sem pol ure še hodila po hodniku v svojih oblačili :) Ko so babice videle, da so popadki že zelo zelo močni so me odpeljale v porodno in tam sem še naprej predihavala popadke. Vprašali so me, če sem za EA in sem zavrnila, prav tako klistir in britje. V porodno sem prišla okrog 10h dopoldne in menjava položaje, na kolenih, čepe, leže, stoje...nič mi ni pasalo, potem pa sem videla, da imajo žogo- ZAKON! Brez te žoge bi znorela med popadki. Vsedla sem se na žogo, fant pa na stoj za mano, da se se med enim in drugim popadkom lahko naslonila nanj in sprostila. Prav tako mi je zelo pomagala pomirjajoča glasba, ki sva jo prinesla s seboj. No, vmes sem imela preblisk, da bi vzela nekaj proti bolečinam, ampak sem si v trenutki premislila...in mi ni čisto nič žal. Od 11.30 do 12h je bilo najhuje...močni popadki, ki so si sledili na 2 minuti...zraven mene je bila še ena, ki je rojevala in je rodila malo čez 12. Nekaj minut po tem, ko je njen otroček prijokal na svet, je mene zagrabilo...Takoj so me dali na porodno posteljo, mi predrli mehur in akcija. Minili so 3 popadki, med katerimi sem potiskala in ob 12.34 je na svet prišla najlepše bitje kar sem jih videla... Porod je vsega skupaj trajal 3 ure, sicer popadki bolijo, ampak se vmes res lahko spočiješ...jaz sem imela v glavi, da me na koncu čaka nekaj najlepšega in res je tako. Moj mi je bil prav tako v veliko pomoč, z mano je dihal in mi govoril, ko sem narobe dihala (se splača pravilno predihavat popadke)...
Po porodu so me hvalili po celi bolnici, da sem šolski primer poroda in da tako dobrega poroda že dolgo niso imela...to ti zares vlije samozavest in ti da energijo. Res pa je, da se sem izredno veliko pripravljala na porod, ker me je bilo strah kako bo. Že prej sem bila športnica in tega nisem opustila niti na koncu nosečnosti (še 2 dni pred porodom sem bila na aerobiki :)), zadnji mesec sem pila čaj malinovih listov, delala keglove vaje in se psihično pripravljala na porod. Ves čas sem imela v mislih, da je to bolečina, ki mine, bolečina ki mora biti, da pride princeska na svet. Vedno sem mislila, da najbolj boli na koncu, ko moraš potisniti, pa sploh ni res. Zadnji popadki pred potiskanjem so bili najhujši, potem ko veš, da lahko potisneš je prav osvobajajoče :) Po porodu je moj rekel, da sploh ni vedel, da lahko toliko časa zdržim brez sape, da sem kar držala in potskala. Čisto je bil impresioniran...ves čas mi je govoril, kako je ponosen name in da ne more verjet, kako mi je uspelo...da je to čudež :)
|
|
|
|