nogavicka80
|
POzdravljene majčice!
Sama sem rojena maja in sem si želela enega majnika, ampak se nekako nisva upala spustiti v to (finance), zdaj pa mi je že kar malo žal :). Sem pa malo k vam pokukala, prebrala, kar ste napisale in na nek način podoživela svoje prve nosečniške tedne...
Ker vidim, da se ukvarjate z istimi vprašanji, kot sem se jaz, vam lahko odgovorim s svojo izkušnjo.
Pri nas sem jaz ziheraš in se sama še ne bi odločila za detece, a moj predragi je temu naredil konec in uspelo je povsem v prvo. Takrat sem se močno obremenjevala s službo, ki sem jo na koncu seveda tudi izgubila, a naj vam povem, da mi ni niti malo žal. Tako da vse ve, ki se bojite za službo, naj vam povem, da vas razumem, a kjer se zapro vrata, se na drugi strani odpre vsaj okno. Mi smo dobili eno tako zelo živahno, rajsarsko deklico (toliko o mirnih deklicah, a ne :)?), s katero sem še zdaj doma, se ji ogromno posvečam in jemljem to kot dobro naložbo. Ampak to šele zdaj. PRej sem se premočno presekirala, ker ni bilo službe. K sreči naša miška (upam) zaradi mojega stresa nima posledic. In zdaj celo razmišljava še o enem detetu, saj službe letos ni na vidiku, urica pa tudi tiktaka.
Kar se tiče prvih znakov, morem reči, da sama nisem imela nobenega. Izostanek  je bil prvi znak, potem pa dolgo nič. NAslednji znak je bil vse večji trebušček. Ni bilo slabosti, nobenih mozoljev,...,se pa spomnim, da sem v nosečnosti imela nočne pohode na stranišče, a se ne spomnim več točno v katerem obdobju. Rodila sem skoraj v avtu, tako da so vsi "predpostopki" v porodnišnici odpadli. POrod je bil lahek, BREZ bolečin - so pa popadki v avtu boleli kot hudič. Bila sem tudi malenskot raztrgana, a sem kmalu pozabila na to.
In še strah glede izcedkov, krvavitev. Po enem vaginalnem pregledu sem imela malo izcedka, kar je bilo normalno, sem bila opozorjena in se nisem sekirala. Sem pa tudi nekje v 7. tednu malo krvavela, a le en dan in je bilo vse ok.
Gibanje pa - k sreči nisem imela nobenih poškodb (za imena nisem dobra, vem pa, da je ena izmed vas napisala, da ima poškodbo), a vseeno nisem pretiravala. Prve štiri mesece sem 3x tedensko službeno telovadila po 45 minut, kasneje pa sem prakticirala predvsem veliko hoje, tudi vzponov, a vse po pameti. V nosečnosti sem se postopoma redila in pridelala 12 kg. Do danes sem izgubila le pol kg :(, ampak po vseh preiskavah naj bi temu botrovali hormoni in stres. Tako da, nič bat, večini kilogramčki kar skopnijo...
Vsem vam želim, da bi bile srečne nosečke, ki bi rodile zdrave črvičke :)!!!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Moj se jezi, da škodujem otročku, ampak pomoje sploh ne razume, kako je to, če ti vse smrdi.
. 
želim vam čim manj slabosti in drugih težavic.
. se mi zdi, da me mami neki sumi, ker me opazuje pa sprašuje kako sem itd. pa mal več jem, ne pijem alkohola...
, čeprav je ena rahlo svetlejša. Po lastnem izračunu bo PDP konec maja. G. sploh še nisem poklicala, ker sem bila kar malo šokirna danes, imam pa tudi malo strahu, saj sem imela pred 1 letom abrazaijo v 10 tednu, tako da počakajmo, pa bomo videli. Upajmo na najboljše
Punce uživajte v teh prijetnih trenutkih in upam, da vam kmalu sporočim, da je vse ok....Lp, 
