Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: bomboncek1
IZVIRNO SPOROČILO: Colt
Dobro jutro bombonček  No ja, že na začetku si krepko brcnila v temo. Namreč cca 7 let sem na plačilni listi države, od katere vsakomesečno prejemam cca 200 ojrov Za nič dela, praktično.
In ne, jaz osebno se prav nič ne počutim opeharjenega, imam redno službo s katero sem zadovoljen (v gospodarcu, kakopak). Veš kdo pa se lahko upravičeno počuti opeharjen? Stotine delavcev katerih podjetja vsakodnevno propadajo in ki morajo preživet z minimalcem. Ali pa še celo brez tega. Samo tak ne upa nič napisat na forum ker se trese še za tisti drobiž kar mu ga navrže socialna. Po drugi strani pa si ob tej bedi vseh najbolj prikrajšanih ljud, nekateri priviligirani upajo jamrat, da ''njihove pisarne nimajo klim''. Že kr malo surealna situacija, ali se vsaj meni tako zdi?
Torej, osebno nimam nobenega razloga za gnev (kot me skušaš prikazat), ga pa ima množica tistih ''spodaj'' ki leta garajo za tiste ''zgoraj'' in na koncu ostanejo brez vsega. Mi ne verjameš? Nič hudega, ko bo šla množica na ceste, boš verjela.
SRAM TE BILO!!!! Za nič delat dobiš 200 eurov, vzameš jih, pizdiš pa, ker so nekateri drugi v javnem sektorju isti kot ti! Sram, sram in še enkrat naj te bo sram!
Bodi prvi in se odpovej tem 200 eurom, ki jih ne zaslužiš, ker ne delaš nič! Daj zgled, naredi korak, pojdi na ulico in zahtevaj, da ti teh 200 eur vzamejo.
Ne bo šlo, kajne? Mene bi bilo sram v dno duše, da bi od države vzela 200 eur za nič dela, hkrati pa pizdila kot pizdiš ti. Sram te bodi.
Država da teh 200€ zato, da sploh ima rezervno sestavo vojske. Sicer močno dvomim, da bi sploh kogarkoli zainteresirala, da bi bil v rezervi. No, razen za Colta sem pa zihr, da bi se tudi zastonj vsake kvatre metal po blatu, samo da bi bil blizu vojske  .
Sicer pa sem vse bolj mnenja, da problem niso plače in trošenje države in ali gospodarstva. Problem je v številu nesposobnih ljudi na vodilnih delovnih mestih (pa naj bo to v srednjem ali višjem menedžmentu v JU ali gospodarstvu).
Saj če greš pogledat čisto realno: nekomu ponudijo napredovanje, višjo plačo, vsak najprej vidi, uf, bom si lahko več privoščil, šel na počitnice tudi pozimi, okolica me bo bolj cenila, ker bom imel tak in tak naziv. Nobeden pa pred sprejetjem tega napredovanja ne razmisli, ali je sploh sposoben tako delat opravljat, ima vse karakteristike in znanje ter sposobnosti, ki jih to delovno mesto nudi, ali je sposoben sprejeti tudi odgovornosti, ki iz tega izhajajo, ne zgolj pravice, ter ali bo od svojih nadrejenih dobil vse stvari, ki jih rabi za uspešno delo... In seveda vsak sprejme napredovanje, ker bi ga čudno gledali, če bi ga zavrnil, pa četudi se mu sanja ne, kaj mora delati, četudi dela ne zna delegirat, četudi nima people skills, četudi ni ustvarjalen in inovativen, četudi ne zna razmišljati s svojo glavo,.... tega je ogromno pri nas. Samo poglejmo, koliko je menedžerjev, ki so zafurali eno firmo. In kaj je bilo potem? Šli so na sorodno delovno mesto v drugo firmo in zafurali še to. Pa še tretjo, četrto, peto... Ja kako dolgo človek rabi, da spozna, da za to delo ni sposoben?! In še huje, nobenega ni, ki bi ga pri temu onemogočil. Ker so tudi njegovi nadrejeni nesposobni al kaj? Ekstrem je naš premier, ki je tako zelo zagledan sam vase, da ni sposben dojeti stanja v državi. Niti pod razno ne bo odstopil, ker on je pa ja najboljši in oh in sploh, probleme delajo drugi. To je drugi problem pri nas: ko gredo stvari prav, si vsi prilaščajo zasluge. Ko gre kaj narobe, se kaže s prstom na druge, sam seveda nič kriv.
Osebna odgovornost manjka.
|
Natisni
? 
