ursonok
|
Ehh, jaz sem pa mislila, da se me nekaj loteva ... Sem bila po dnevnem spanju čist adijo. Zdaj je bolje, ampak še vedno nisem čisto pomirjena. Bomo videli jutri. Danes sva bili spet sami s tamalo. Ne vem, ali je pri vas tudi tako, da če je samo en z njo (vi ali možek), je ful bolj pridna in veliko manj manipulira. Najprej sva barvali z vodenkami, lupili jabolka, kuhali, potem sva se tuširali, umivali zobe, gledali risanke. Potem pa sva šli spat popolnoma brez problemov in izmišljotin (tipa: "lulat", "žejna sem", "noska brisat" itd.). Kadar smo vsi doma, začne manipulirat in se zmišljevat, da sva na koncu že oba penasta. . Ne štekam. Je imela pa prejle spet napad kašlja Sovražim zimo, sovražim sivino, sovražim mraz aaaaaaa Zmajcy jaz sem za - pošli na ZS. Ampak ne vem, kako tukaj čekiraš zasebna sporočila. A ti kako javi? A dobiš na mejl? A vaša tamala ima komaj eno leto?! Kako pa to, da ste si omislili že drugega? Daj me pomiri in reci, da se vam je, khm, "ponesrečilo" ... Jaz si ne predstavljam, da bi rodila drugega, ko je bila tamala stara eno leto. Umrem pomoje. Populis, sem se nasmejala tvoji tamali. Ma res je prebrisana. Naša je imela podobno, ko je prišla s počitnic. Babice in dedki ji vse prinesejo k riti, trikrat krožnik zamenjajo, če je treba ... Jaz pa samo rečem: če si lačna, boš pojedla s tega krožnika, če pa nisi, pa pač ne boš. In čao. Pa nekaj mrda, potem pa poje Poldy, ja, limona deluje bazično. Načeloma precej stvari, ki veljajo za zdrave, a niso preveč okusne, delujejo bazično . Tisto, kar je kao dobro, nas pa zakisa. Zato pa smo vsi bolani! Jaz pečem kolače - to je edino, kar v tem stanju še lahko počnem . Res vam povem, da sem čudna. Mislim, da ta progesteron tako name vpliva ... Saj ni čudno, da mu pravijo "hormon depresije" . Vsa sem taka lena, pa ne apatična, ampak taka ... Ne vem, družbo bi, ampak sem precej nesamoiniciativna, dobro mi je le zjutraj, ko sem kao "sveža" in delam (delam to, kar imam rada), pa kadar telovadim. Drugače se pa počutim tako prenasičena, težka, sita vsega, jokala bi in ne vem, kam naj se dam ... Pa slabo vest imam, ker zaradi nosečniškega intelektualnega poslabšanja precej manj in slabše delam ... Ja no, pa v kuhanju in pečenju uživam, kar drugače sploh ni moj stil Ko razmišljam, da bi mi nekdo pred desetimi leti rekel: ej, čez deset let boš poročena, imela dva otroka, dobro ti bo čepeti doma, kuhati, peči in ležati v postelji ter se božati z možkom ... Bi umrla od smeha . Potem bi šla pa na en pir (al pa na tri ). Saj ne, da sem bila "anti" družinsko življenje, ampak enostavno si sebe nisem znala in mogla predstavljati v tej vlogi. Zame je bilo vedno najbolj pomembno to, kar me zanima (nekateri bi rekli "kariera", a na področju, s katerim se ukvarjam, je "kariera" res precej neumestna beseda). No, saj to je zame še zdaj vitalnega pomena, če tega ni, sem čisto depresivna. A kdo bi si mislil, da si bom omislila moža in otroke?! Nič, moj je prikolovratil domov. Se grem malo božat, hehe
|