ronja
|
Vse pa je odvisno od vzgojiuteljic, č so fajn potem ni važno kakšen program je....
Podpis. Če nimaš ravno veliko denarja, se mi zdi boljše ta denar za kaj drugega vnovčit, recimo za nedeljske izlete, ustvarjalni material za doma,... ker se pri 2 otrocih že kar nabere razlika od navadnega vrtca... Samo moj pogled.
Mislim, da je v vseh vrtcih poudarek na izdelavi nečesa in ne na končnem izdelku.
Še en podpis. nikoli nisem imela občutka, da bi recimo Ronjo manj pohvalili, ker so njene risbe še manj razločne kot od večine njenih (starejših) sovrtčanov. Glede na to, da nobena od njiju ni niti malo tekmovalno, tega tudi očitno ne spodbujajo.
Nekaj ritualov:
- vsak dan zjutraj po zajtrku se usedejo v krog, se pozdravijo in zapojejo par pesmic
- pred kosilom otroci pomagajo pogrniti prte po mizah, sami na mize prinesejo (keramične) krožnike, pribor in (steklene) kozarce, potem zapojejo pesmico za dober tek in zdaj ko so že malo večji (2 leti in naprej) si sami na krožnike naložijo hrano (no vse razen tekočih zadev ala juhe ipd.), po kosilu pomagajo pospravit mize
- vsak ima svojo dekico, in če ima kdaj kateri slab dan oz. bi rad bil malo sam, gre lahko na to svojo dekico in takrat se ne sme nihče vanj vtikat in po njegovi dekici hodit (to mi je sploh zelo všeč)
- ...
hehe, v klasičnem vrtcu, kamor hodita moji dve pa je:
- po zajtrku jutranji krog, kjer vsak pove, kaj se mu kaj dogaja in kaj na temo, ki jo obdelujejo
- pred kosilom otroci razdelijo pogrinjke in pribor, po kosilu pa seveda sami pospravijo, edino hrano jim talajo vzg.
- v škatli ima vsak svojo igračko, ki jo prinese od doma in ki mu je drug ne sme vzet brez njegovega privoljenja in to igračko tudi stiskajo, če jim je hudo. V skupini pri mlajših pa to vlogo igra posteljica, kamor se lahko "skrije" malček/malčica, ki rabi malo miru.
Ne vem, a sem slepa ali pa res ni neke hude razlike .
Kar se tiče odnosa do narave je največ odvisno od vzg., ampak pri nas imajo ločevanje odpadkov ne samo en teden, ampak celo leto ločujejo, sadili so fižolčke, gledali, kako plesni kuhan riž, se učili o vremenu, imeli so žužke, ki sem jih prinesla iz službe, itd... Meni se zdi to naravno, saj otroke narava navadno zanima, ker je pač to najbolj osnovno.
Kar se materialov tiče, so mi naravni sicer všeč, vendar ne za vsako ceno. V vrtcu so kovinske skodelice pač bolj praktične - tudi mi smo jih imeli celo OŠ in ko sva jih enkrat v odraslosti videla v trgovini, sva imela kar nostalgijo...
Poleg tega smo obkroženi z realnim svetom, v katerem mrgoli plastike in vsega čuda. Nekak se mi zdi hipokritično vzgajat otroka v izključno lesenem/tekstilnem svetu izpred 200 let... Ker ni realno in slej ko prej prideš do tistega "a ti pa lahko"...
Voda je super, verjetno je te v ms res več - čeprav vseeno dvomim, da vsak dan čofotajo -ker to bi pomenilo, da vsak dan preoblečejo komplet vse otroke...
kar sem gledala ms blogov, je to vedno strašansko urejeno - in to meni, spontani duši, nekako ni preveč pri srcu - rada imam improvizacijo, navdih, smejanje in včasih tudi nered. Nekako ne vem, če je to res tako ok, da je vse po nekem sistemu... Zato so mi všeč ideje od tam, vendar se ne bi zaprisegla sistemu, ker imam rada igro, sploh spontano in tudi brez pravljic bi bilo vsaj moje otroštvo veliko slabše, to si upam trdit - in mislim, da bi se malidve strinjali, saj obožujeta knjigice.
Zdi se mi, da čim se ukalupimo v en prav, avtomatično izgubimo vse, kar je dobrega drugje. Sama sovražim plastične igrače, ampak imamo recimo plastično blagajno, ki jo Ronja obožuje in komplet za zdravnike, ki ga obožuje Lejla. In če jima to vzamem, samo zato, ker "ni dobro" zanju, ker se meni ne zdi primerno... bi veliko veselja izgubili. Pa čeprav se večino časa igrata z neplastičnimi igračami - ampak to pa je plastično in zanju fajn. Tudi razne igrače iz odpadne embalaže so navadno plastične - pa je noro, kaj vse se da naredit! In bi bilo škoda izključit nekaj zanimivega samo zato, ker pač ena komponenta ni sterilna.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
- naši prav tako delajo herbarij, se učijo o spoštovanju do narave, ločevanju odpadkov, vsako leto posadijo travo, fižolčke, grahce v lončke in jih vzgajajo, ravnokar recimo so imeli teden na temo sonca, kjer so se učili o pravilni zaščiti in pa o tem, kar dobrega nam prinese sonce. Me pa zanima o kakšnih ritualih govoriš? (recimo o tem, da se umijejo zobje, pripravi, počisti miza, da se pospravi za seboj, to delajo tudi pri nas, me pa to malo bolj zanima...). Samostojni so tudi otročki iz navadnih vrtcev, pri nas v skupinici večinoma stvari delajo samostojno, razen kakega noža jim ravno ne podturijo v roke (kar je logično). Mislim, da je v vseh vrtcih poudarek na izdelavi nečesa in ne na končnem izdelku. So mi pa končni izdelki vsekakor pri srcu, ne glede na to, kako čudni so. Ampak po tem napisanem ne odkrijem razlike med navadnim in Montessori vrtcem (razen v šivaju, seveda, našim so dali blago pa lepilo pa so ustvarjali 
). Zato me zanima bolj podrobno tale program....
:( 
...Tako sem imela še v dijaškem in kasneje v študentskem času možnost nekajkrat od blizu opazovati način Montessori pedagogike, pri njih v Ljubljani pa sem bila celo letos spomladi...Osebno bi lahko rekla, da so mi ti vrtci zanimivi, po svoje posrečeni, vendar svojega otroka ne bi dala tja...Ko jih takole gledaš pri igri, je vse kar nekaj...večkrat sem imela občutek, kot bi na silo hoteli vleči nazaj ves človeški razvoj in ta njihov primitivizem mi je bil nekako nesprejemljiv za sedanje obdobje...Kot je že ena rekla, je opaziti da se sistem obnese v prvostarostnem obdobju, ko je v ospredju skrba zase, navajanje na čim večjo neodvisnost, urjenje grobe motorike...toda otroci starejši od treh let, pri njih po mojem večkratnem opazovanju, žal stagnirajo in je njihov razvoj počasnejši oz. na umeten način zavrt...Kakor koli obrneš, ne živimo v prejšnjem stoletju ali pa v naselju Amišev, temveč se sreča otrok z sodobnim razvojem že ko malo bolj odpre oči...Tisto, da se bodo otroci še prehitro"pokvarili" in postali sužnji materialnih dobrin v tem plastičnem svetu, se mi zdi neodgovorno...Otroka na umeten način delati za čudaka in osebo, ki bo po svojih navadah štrlel ven iz običajne populacije, je za moje pojme strašno slaba dota staršev... Že tako smo eden bolj čuden kot drug in imajo naši revčki velikokrat največ težav prav s prilagajanjem, če pa pride eden takšen otrok, ki je celo predšolsko obdobje preživel na "slouli" brzini in prekladal čudno oblikovane lesene zadeve in namakal cunje in poslušal vsakodnevno, da ni važen cilj ampak postopek, ki pripelje do njega ...ni in da takšno dete pride v normalno običajno šolo, se bo zagotovo počutil slabo...Ne bi nič rekla, če bi jim bilo mogoče potem v isti smeri hoditi v oš, pa potem srednjo in faks...pa končno delati v posebnih podjetjih in ne med ambicioznimi deloholiki...Tuda žal življenje ni tako speljano in organizirano...sama vem, da bi staršem prav zamerila, če bi prišla v šolo z nekimi čudnimi navadami in bi bila v posmeh sovrstnikom...Mislim, da starši otrokom pač damo največjo doto s tem, ko jih pripravimo na realno življenje...To pa je žal takšno....vsakodnevna zaposlenost v firmah, kjer jih ne briga na kak način si določeno stvar izvedel, ampak jim je važen le končni produkt...Vsakodnevno požiranje kritik s strani predspostavljenih , dostikrat garanje do skrajnih meja za minimalca....Zato je za moje pojme tudi prav, da si otroci ogledajo kdaj kakšno Belinko in podobne tovarne, zato, da nekako razumejo, da z vohanjem rožic in prekladanjem deščic itd...ter na vse zadnje od življenja pod staklenim zvonom v današnjem svetu žal ne moreš preživeti... 
