Tutan
|
Huh punce ste se razpisale  .... pa da grem od začetka...
Kar se tiče življenjskih nezgodnih zavarovan - imava. Mož za malo večji znesek kot jaz, ker v končni fazi je zadolžen s kreditom za hišo. Smo pa že takrat doma padli v debato, kdo razpolaga z denarjem, ki naj bi bil izplačan iz zavarovalnih polic, če eden od naju umre, denar pa se deli med drugim partnerjem in otrokom. Ker otrok tega denarja namreč po zakonu do 18.leta ne more prejeti. Ampak dvomim, da ostane skrbnik starš, ki še živi. Sliši se absurdno (again ), ampak seveda se vprašaš. Sem takrat mislila na zavarovalnico poklicati, pa se je nekako ta klic izgubil v času. Bom danes  ....
Drugo kot drugo, nekaj prihrankov imava. Jih nekako skompenzirava s kakšno večjo investicijo, pa malo odvzameva, kasneje dodava.
Kar se pa tiče enega odgovora, da je nekaterim v življenju uspelo narediti vse po reglcih. Dvomim, da je kdorkoli med nami takšen. Zase vem, da sem ubrala skozi študij težjo pot. V zadnjem letniku se je nama majčken posrečilo, pa smo dobili minija. Seveda nisem med nosečnostjo uspela opraviti vseh obveznosti, potem sem postala precej lena za faks, kasneje se zaposlila za minimalca, ker gimnazijskih maturantov nikjer ne jemljejo, razen v kaki trgovini ali pa v lokalu. Prišla sem do točke, ko mi je le naredilo ''''''''klink'''''''' v glavi, se zagrizeno vrnila na faks, še poleg delala prek študenta. Tako da vem, kako je biti brez denarja, in kako za naše potrebe 600€ ni dovolj. Enostavno ni. Pa tudi nesrečna sem bila, ker pač .... saj ne znam razložiti, vendar to ni bilo to, kar bi si skozi življenje vse tja do penzije, želela početi. KEr nisem bila zadovoljna s tem, kar sem počela, sem tolažbo iskala v hrani, pa tudi doma ni več ravno štimalo. Lahko rečem, da se mi je po diplomi življenje spremenilo za 360procentov. Ne bi pa ničesar spremenila, nikakor ne, ker te izkušnje v življenju ne bi imela, in ne bi znala cenit tega, kar imam sedaj.
Glede moje starosti .... hja no, tam enih 25 pa bom pri drugem otroku očitno ..... že enih par petindvajset__k pa imam za sabo. Realno gledano, starost 32 ni ravno prestaro, vem pa, da je povsem drugače, kot pa biti mlada mamica z ogromno energije. Sem pa včeraj, sploh po besedah Nike v službi, naredila eno majčkeno analizo vsega in prišla do sklepa - če bo želja dovolj močna, bom ob pravem času to vedela in čutila. Upam, da bo takrat šlo vse kot je potrebno, drugače pa .... ni nič narobe s tem, da ostanemo samo pri enem.
< Sporočilo je popravil Tutan -- 3.6.2011 7:23:04 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
In ko zdaj pogledam nazaj je bilo že očitno prav tako. Ko sem napisala, da je prišla 5 let prepozno, je bilo seveda mišljeno glede na moje prvotne načrte. Sedaj se je izkazalo, da v marsičem ni bila nič prepozna, ampak just in time.
Verjetno ne bi bila tako zadovoljna in izpolnjena žena in mama, če bi se zgodilo prekmalu. Vse se zgodi ob pravem času, verjemi. 
ma, sem hotla povedat, da tudi če misliš, da imaš vse urejeno in pripravljeno, te življenje zna fejst presenetit. lahko dobiš več kravc, kot jih tvoja štalca zmore. 
