Nika v službi
|
Glede na svojo prehojeno pot lahko mirno rečem, da je dejstvo, da trošimo toliko, kolikor si pač lahko privoščimo. Več denarja imaš, praviloma več trošiš in več si privoščiš. To je človeško gledano dokaj normalno. Meni se zdi pomembno, da si sam s svojim življenjem zadovoljen.
Mi si privoščimo relativno veliko, imava zelo solidne dohodke, službo za ndč, lastno hišo, praktično zanemarljiv kredit, zelo soliden nov avto in kar nekaj prihrankov v različnih oblikah. Oba z možem imava tudi visoki življenjski (riziko življenjsko - ne z varčevalno komponento!) zavarovanji, ker sva pač želela zagotoviti določen dohodek, če se nama kaj zgodi (smrt ali invalidnost). Vse to nama zagotavlja določen nivo varnosti, absolutne pa itak ni.
Planirala sva 2 otroka, vendar se nama račun ni izšel. Je naša madam prišla 5 let prepozno , v nasprotnem primeru bi se odločila še za enega otroka. Tako pa - ker nisem hotela biti mama pri 40-ih (da ne bo napačno razumljeno - nič nimam proti tistim, ki se za kaj takega odločijo!), sva z otroki zaključila. Z življenjem sva tako jaz kot moj mož zadovoljna in si želiva, da bi tako trajalo čim dlje.
Sama sem edinka in sem razvajena. Priznam. Razvajena s tem, kar so mi moji starši - kljub precej borni delavski plači - uspeli nuditi. Hodili smo na morje, v gore, sama sem smučala, trenirala različne športe, potovala in študirala v tujini.
Naša madam bo verjetno tudi precej razvajena. Ker je navajena na določen nivo in način življenja. Ki pa je lasten vsaki posamezni družini in je delno pogojen tudi z denarjem.
Mi je pa zelo pomembno nekaj, kar sem jaz dobila od svojih staršev in kar želim privzgojiti tudi svojemu otroku: zavedati se moramo, da nam je dan velik blagoslov in mnogo stvari, ki veliki večini niso dosegljive. Našo Niko osveščam o tem, da je na svetu veliko ljudi, predvsem otrok, ki nimajo najbolj osnovnih stvari - hrane, igrač, vrtcev, šol. Nam pa je vse to (in še več) dano, podarjeno. Moramo biti hvaležni za to. Učim jo, da je lepo podarjati, ker lahko nekaj tistega, kar se tebi marsikdaj zdi samoumevno, podeliš z drugimi, ki jim mogoče to ni dano. Želiva ji privzgojiti čut za sočloveka. Lepo je, če nekomu narediš veselje, s tem si bogatejši tudi sam.
Jaz bi ti svetovala, da pač narediš maksimalno, kar lahko, da si zagotoviš določen nivo varnosti. Če še nimaš, vsekakor svetujem riziko življenjsko zavarovanje in premoženjsko zavarovanje - tako boš zavarovala sebe, svoje najdražje in svoje premoženje. Fajn je imeti tudi nekaj prihrankov, če bi ostala brez službe. Finančni svetovalci bi ti rekli, da je priporočljivo imeti 3 povprečne mesečne ODje kot varnostno zalogo.
Jaz bi vsekakor počakala z naslednjo nosečnostjo, dokler ne dobiš službe za ndč. Ne vem, koliko si stara in kakšna je situacija pri tebi v službi. Jasno je, da dandanes nihče ne skače v luft, ko nekdo od ključnih kadrov odide na porodniško, ampak po drugi strani je to naravni tok življenja in če si še relativno mlada, lahko tudi v službi pričakujejo, da zgolj pri enem otroku ne boš ostala.
Jaz bi torej rekla - go for it, prej pa še enkrat preglej svojo situacijo, pogovori se s partnerjem in potem odločitev. Predvsem mora biti odločitev, pa kakršna koli že bo, plod tvoje lastne želje in tvoje zavestne odločitve. Le tako se boš, če bi se kdaj kar koli zalomilo, zmogla spoprijeti s situacijo. V nasprotnem primeru pa bi lahko prišlo do zloma.
Srečno in pogumno!
_____________________________
..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
) pa to ni fajn oz. si želi več, tako pač je, ljudje imamo različne želje, navade, predstave, prioritete. In tudi ne more nihče trditi, da je zaradi tega nekdo razvajen in ne vem kaj še vse. Seveda pa materialne dobrine niso zagotovilo za srečo in srečno otroštvo, ampak tega se po moje, kolikor lahko razberem iz tvojega pisanja, dobro zavedaš. Ti se odloči tako, da bo prav zate in za tvojo družino. Srečno! 
