cathrine
|
Uau...full iskreno... Moram priznat, da si me šokirala... Sama sem posvojena...moji fellingi ob tem, kar si napisala pa full mešani... Če maš zagotovoljene vse pogoje - materialne, da bi bila lahko mama potem sem skoraj prepričana, da ko boš videla tiste male štručke ob sebi, da jih ne boš mogla dati od sebe... Lažje je v teoriji kot v praksi...
Po drugi strani te res občudujem zaradi kritičnosti, ki jo imaš... tudi sama nisem prepričana, če bom kdaj dober starš in pravzaprav se bojim tega, pa imam zelo rada otroke. Pa se čedalje bolj nagibam k temu, da jih ne bi imela, da ne bi ponovila napak svojih posvojiteljev (moja izkušnja posvojitve ni bila najboljša, kakšne pa so super, predvsem, ker so novodobni posvojitelji full odprti do teme, jo sprejemajo, o tem se govori in se ne skriva). Ampak, če si pa zdaj predstavljam ali splav ali posvojitev - pa sem proti obema zelo nastrojena - govoriti je lažje, in osebno tretiram splav zelo kritično, ker vem, da mene ne bi bilo, če bi se moja biološka mama zanj odločila, saj je bila v taki situaciji, da bi se lahko. Morda se sliši egoistično, vendar jaz bi se verjetno za splav. Ne bi mogla živeti z dejstvom, da ne vem, kako je otroku, ki sem ga dala v posvojitev, mu je ok, mu mogoče ni ok, itd... Po drugi strani pri splavu boš pa lahko imela podobne dileme, saj imam prijateljico, ki ga je naredila in si tega ne more oprostiti in se sooča s tem že od takrat dalja, da "ubila" svojega otroka, med tem, ko znanka, ki ga je prav tako naredila o tem sploh ne razmišlja na ta način...
Če pa gledam iz stališča posvojenega otroka...se mi kar kruto sliši tole...morda je bolje ali pa vsaj bolj izpeto slišati: tvoja biološki mami si res veliko pomenil, a res ni imela možnosti...no potem pa se soočiš z realnostjo, da je bila uspešna poslovna ženska, kateri si bil le v napoto...na to opcijo še nikoli nisem pomislila, da sploh obstaja - ponavadi se potem ženske odločijo za splav, zato full altruistično od tebe in full cenim to vprašanje in dilemo, ki jo imaš, ker bi dejansko lahko osrečila precej ljudi...
Glede postopkov, ko pišete...če mati podpiše in oče v tem primeru, potem ne vidim razloga, zakaj bi šla otroka v rejništvo...po navadi se to zgodi, ko starša ne želita oddati otrok.
Veliko sreče pri odločitvi. Tako kot se boš odločila bo prav, le delaj kot čutiš...Katarina
_____________________________
Blog posvojenke :) :)
http://katarinatomsic.blogspot.com/
Adoption is not disadvantage, it's advantage to have something special more than others.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
je eden izmed nezaželjenih otrok iz strani matere. Njegova mama je imela moža in dve malčici, ko je moža prevarala in rodil se ji je moj fant.... Ostala je poročena in s svojo družino, mojega fanta pa je hotela v primeru, da ga ne vzame njegov oče, dati v posvojitev. V porodnišnici ga ni hotela niti obleči in , ko so imeli test očetovstva , mu je padla igračka na tla, ona jo je pobrala vendar jo je dala v roke fantovemu očetu in ne fantu. Nikoli ni imela želje, da bi ga videla ni pa niti pustila , da bi ga druga posvojila. Fant ni imel zanimanja zanjo, dokler se mu pri 12-ih letih ni smrtno ponesrečil oče. Takrat je ostal sam pri očetovi ženi in polsestrah. Ko sva zaćela hoditi midva mi je povedal, da si včasih želi, da bi poznal svojo mamo in polsestre, katere je imela pred njim s svojim možem. Sestre je kasneje kmalu spoznal in sta ga lepo sprejele. Mamo pa je poklical in mu je rekla, da v primeru, da jo pokliče še enkrat ona prijavi policiji.Sestre sta mu povedale, da jima mama nikoli ni povedala zanj, povedal jima je njun oče in , da je mama tudi njih zapustila, vendar sta bili punci že veliki. 
... v 7. tednu, to pomeni polnih 6 tednov in nekaj dni se na UZ ne more videt, da je z otrokom vse OK. Z UZ se verjetno že da potrdit nosečnost, ni pa nujno, da se že vidi utrip. 
