|
Anonimen -> Posvojitev ali splav (27.5.2011 19:21:14)
|
Pozdravljene.
Najprej dejstvo: dvojčka/dvojčici želim dati v posvojitev, naslov teme je takšen samo zaradi vprašanj s katerimi se moram ves čas soočati.
Rada bi samo delila svojo zgodbo, ker med znanci ne dobim nobenega razumevanja in sem mislila, da sem "močna ženska" in da bom šla lahko čez to sama, ampak besede in očitki bolijo preveč.
Stara sem 33 let, z uspešno kariero, relativno premožna v srečnem partnerstvu. Vendar si s partnerjem res ne želiva otrok. V to sem 100% prepričana in me prosim ne obsojajte, ker že tako slišim očitke čisto vsaki dan.
Ampak zgodilo se je, po 15. letih na kontracepcijskih tabletkah, sem ne vem kako točno zanosila. Sedaj sem 7-i teden noseča z dvojčki. Če bi me pred tem dogodkom vprašale kaj bi naredila v takem primeru, bi takoj odgovorila:splav. Ampak sedaj mi srce ne da, da bi jih kar "odplaknila" (še vedno se močno zavzemam za pravico žensk do splava, samo ugotovila sem da to ni zame).
Tako da je padla odločitev: dvojčici/dvojčka gresta v posvojitev. Partner me pri tem 100% podpira (oz pri kakršnikoli odločitvi glede tega). Je pa na žalost edini, ki me tu razume in podpira.
Prijateljice, tiste brez otrok so preprosto šokirane, kako da nočem narediti splava. Tiste z otroki pa ne razumejo, kako in zakaj nočem imeti otrok. Starši so prav tako ogorčeni (četudi imajo že 6 vnukov). Tudi ginekologinja me spodbuja k splavu, če ne mislim otrok obdržati (čeprav je vse vredu z njima, kolikor se po sedmem tednu lahko vidi).
Vsi me zasipajo z očitki, da je ženska ki da otroka v posvojitev potem tista čudaška oseba, ki se je odpovedala otrokom. Obremenjujejo z vprašnji, kaj bom rekla otrokom, čez 20 let, ko bodo hoteli vedeti, zakaj sem jih oddala. Ja pač, kaj naj rečem "pač želela sem vaju odplaknit, pa sem si premislila, da bi mogoče nekdo drug z veseljem skrbel za vaju. A bi vama bilo bolj všeč da vaju ne bi bilo"...
Resno zakaj vsi mislijo, da je bolje, da jih ne rodim kot pa da jih dam v posvojitev? Rabim kakšno spodbudno besedo, sicer me v naslednjih 3 tednih lahko okolica prepriča v nasprotno. (In ne skrbite za mojo bolečino ob oddaji otrok, res verjamem v to da jim naj bi bilo bolje ob ljudjeh ki si jih želijo, kot pa ob meni, ki bi si s težavo vzela "mogoče bo pa že kako šlo", kot počne večina ljudi ob nezaželenih otrocih).
|
|
|
|