linči 312
|
za vse tiste, ki menite, da hrana med porodom ni ok... prebrala sem knjigo Modrost rojevanja, kjer avtorica piše tudi o hrani med porodom. če na kratko povzamem, kar je zapisala, lahko rečem, da je odrekanje hrani skrajno nesmiselno. to namreč še zdaleč ni zagotovilo, da med morebitnim CR v splošni anesteziji ne bi prižlo do zapletov. kot ste že nekatere zapisale, se hrana prebavlja počasi in klistir še ne pomeni, da je v celoti izločena. poleg tega pa avtorica navaja, da v želodcu še vedno ostajajo želodčni sokovi, ki ravno tako lahko pripeljejo do zapletov v primeru operacije. avtorica nato nadaljuje, da v večini porodnišnic, kjer se hrana in pijača prepovedujeta, se porodnnicam daje intravenozna infuzija z glukozno raztopino (v lj porodnišnici je že tako, to vem iz lastnih izkušenj in prepričevali so me, da mi to da dovolj energije :) )avtorica pri tej infuziji opozarja, da ni povsem varen nadomestek, saj lahko preveliki odmerki pripeljejo do novorojenčkove dihalne stiske (v mojem primeru je bilo tako), povzročijo krče pri otroku, zaradi nizkega krvnega sladkorja in nizke vrednosti kalcija v krvi. prevelik odmerek pa lahko škodi tudi materi. nadalje avtorica navaja mnoge raziskave na to temo, pri čemer naj omenim študijo, ki je bila opravljena na nizozemskem in je primerjala med seboj porodnice, ki so jedle in tiste, katerim je b ila hrana odvzeta. pri slednjih je bilo več slabega napredovanja v drugi porodni dobi. za konec naj zopet povzamem avtorico, ki povsem laično zapiše, da je "porod edino težko človeško delo, pri katerem velja medicinska prepoved hranjenja in pitja".In še za tiste, ki pravite, da na hrano niti pomislile niste. "Številne ženske med porodom ne občutijo lakote in njihovi porodi napredujejo tako hitro, da bi obrok predstavljal motnjo. Če porod napreduje in če mama noče jesti, ugotavljam, da je najbolje, da se upoštevajo njene želje. Ona ve, kaj je dobro zanjo. Na drugi strani pa številne ženske, še posebej prvorodke, rojevajo več kot šest ur." IN slednjim naj se hrana ne odreka. Kajti ljudje smo si različni. Nekateri pač enostavno za večji fizični napor (kar po moje porod je) potrebujemo hrano. Kakršnokoli že - težko, lahko,... in v razmislek vsem tistim, ki menite, da pri nas osebje popolnoma ve kaj dela, in da nikakor nismo v srednje veku. No morda res ne v srednjem veku, vsaj kakih sto let za časom pa. Ali se vam tudi zgolj ležeči položaj zdi edini naraven? Pri meni je bilo namreč sedenje, sprehajanje in vse ostalo, kar ni v horizontali, prepovedano.
|