|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Vztrajate...?
19.4.2011 17:28:42   
Melia
no, še jaz povem par besed....

Mark je star 11 mesecev in tudi ne zaspi sam. in NE, ne vztrajam pri kakršnemkoli joku. vsak večer imamo rutino večerja, kopanje, zizika, ga dam v posteljico, se nekaj igračka in potem jokec stokec....in ga vzamem, dam na ziziko (nima dude in mislim, da sem jaz njegova dudauser posted image ) in zaspi lepo, brez solza in dretja....

kako dolgo bo to tak ne vem,....vem pa, da ga jokat ne bom pustila....mene bolj skrbi to, da brez mene ne more zaspat oziroma brez cartanja na ziziki, ker lačen ziher ni pa žejen tudi ne....in niti ati ne velja....pa ga lahko nosi gor dol levo desno. ...ampak Mark ne bo zaspal. in kaj naj? bo se že slej kot prej odstavil sam. upam.....čez dan je tak minimalno na ziziki...no, takrat ko postane utrujen in mora počivat....seveda če mene čez dan ni, ni panike nobene....pa tudi v avtu ali pa v vozičku sam zaspi.

zvečer pa nikakor. ampak kaj naj....ni lepšega ko vidim kako sladko zaspi.

no, je pa res da včasih pojamram....ker zvečer težko kam pobegnem na kakšenj babji večer....no, ja ...takrat imata pač z atijem malo več joka in stoka. in takrat menda ubošček res zaspi od joka...

eh, sem malo zabluzla....

kakorkoli...po občutku je treba ravnat. vsi smo si različni!!! zelo!!!!

(odgovor članu PeggyBundy)
Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: Vztrajate...?
19.4.2011 18:12:04   
nusi
IZVIRNO SPOROČILO: K_a_t_i

Ta drug je druga pesem - njega večinoma samo položim v posteljo in zaspi. Včasih se zgodi, da moram še malo nazaj - ima namreč navado, da še malo "poklepeta" pred spanjem in med tem zmeče iz postelje dudo in ninico. Ko je pa že čisto zaspan pa zajoka in potem grem tja, mu dam dudico, ninico, ga položim na bok in zaspi. Ponoči se pa zbuja v času rasti zobkov (zdaj se je spet začelo), ampak imam srečo, da ga duda dovolj potolaži (preden vstanem počakam minutko, dve - ker včasih se mu kaj sanja in med spanjem pojokca ali pa samo išče bolj udoben položaj - če ga takrat primem, ga zbudim). Če je kdaj ponoči jokal, je naslednji dan sigurno zbolel. Tako da - tale otrok gre ob hudem joku definitivno ven iz postelje na crkljanje - ker je sigurno nekaj narobe.



isto je pri nas, me je zato včasih kar groza, če se kaj ponoči dogaja.

(odgovor članu K_a_t_i)
Neposredna povezava do sporočila: 27
   RE: Vztrajate...?
19.4.2011 20:19:46   
malibauc
IZVIRNO SPOROČILO: Melia

......vsak večer imamo rutino večerja, kopanje, zizika, ga dam v posteljico, se nekaj igračka in potem jokec stokec....in ga vzamem, dam na ziziko (nima dude in mislim, da sem jaz njegova dudauser posted image ) in zaspi lepo, brez solza in dretja....

...mene bolj skrbi to, da brez mene ne more zaspat oziroma brez cartanja na ziziki, ker lačen ziher ni pa žejen tudi ne....in niti ati ne velja....pa ga lahko nosi gor dol levo desno. ...
.....čez dan je tak minimalno na ziziki...no, takrat ko postane utrujen in mora počivat....seveda če mene čez dan ni, ni panike nobene....pa tudi v avtu ali pa v vozičku sam zaspi.....


Ja, tako je tudi pri nas. Ponoči pa tako in tako veljam le jaz.

kristinaj -naš user posted image  je star 8-mesecev. In izgleda, da bo še nekja časa 'animiral' mamo ponoči.




(odgovor članu Melia)
Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: Vztrajate...?
20.4.2011 21:05:25   
žab*ca
IZVIRNO SPOROČILO: malibauc

IZVIRNO SPOROČILO: Melia

......vsak večer imamo rutino večerja, kopanje, zizika, ga dam v posteljico, se nekaj igračka in potem jokec stokec....in ga vzamem, dam na ziziko (nima dude in mislim, da sem jaz njegova dudauser posted image ) in zaspi lepo, brez solza in dretja....

...mene bolj skrbi to, da brez mene ne more zaspat oziroma brez cartanja na ziziki, ker lačen ziher ni pa žejen tudi ne....in niti ati ne velja....pa ga lahko nosi gor dol levo desno. ...
.....čez dan je tak minimalno na ziziki...no, takrat ko postane utrujen in mora počivat....seveda če mene čez dan ni, ni panike nobene....pa tudi v avtu ali pa v vozičku sam zaspi.....


Ja, tako je tudi pri nas. Ponoči pa tako in tako veljam le jaz.

kristinaj -naš user posted image  je star 8-mesecev. In izgleda, da bo še nekja časa 'animiral' mamo ponoči.






Tudi jaz sem mislila,da bo to misija nemogoče nehati uspavati otroka z zizo,na katero je bil (in je še) čist bolanuser posted image ,pa sedaj ko pogledam nazaj še sama ne vem kako in kdaj je uspelo,brez kakšnih travm.
Glede spanja pa imam skoz v glavi sodelovkine besede,ko me je tolažila,da so tudi trije otroci spali z njima v pojstli,in ko zdaj gleda nazaj,so bili to najlepši časi. Res se mogoče premalo zavedamo,da otroci prehitro zrastejo.
Glede učenja spanja z jokom,pa nam je na nekem predavanju priznani otroški psiholog lepo povedal,da otroka sigurno bomo naučili na tak način zaspati,ampak ga bomo s tem naučili tudi,da se na nas starše itak ne more zanest,saj se na njihove klice,ko nas  rabijo,ne odzovemo.Bil je pristaš tega,da se uležemo k njim in s tem gradimo prav posebno vez,delo in vse ostalo počaka.

(odgovor članu malibauc)
Neposredna povezava do sporočila: 29
   RE: Vztrajate...?
20.4.2011 21:44:54   
natasarobi
Naš bo star 9 mesecev in se čez dan in ponoči uspava isto - na zizo in/ali nošenje. Izjeme so samo v vozičku (tudi po novem zahteva zizo, da zaspi) in v avtu.

Nikoli ga ne pustim jokati. Preden ga pa dvignem iz postelje, pa malo počakam, če ne gre seveda za krčevit glasen jok. Ponavadi naš malo pojokca ko menja položaj - v takem primeru je joka hitro konec. Prvo mu malo zapojem, potem ga potolažim, da ga pustim v postelji, če ne gre drugače nošenje in potem ziza.

Včasih ga dam takoj na zizo, ker se mi ob naprimer 3 zjutraj v sladkem spanju, ne da počet ne vem česa (in če vem, da je približno že čas za mleko) in sva tako po cca 10-15 minutah oba v postelji. Je pa res, da se mi ne zbudi več kot 2x na noč. So izjeme ampak so redke in takrat se nosimo tudi po 1 uro. 

(odgovor članu žab*ca)
Neposredna povezava do sporočila: 30
   RE: Vztrajate...?
21.4.2011 0:13:05   
*miska.mcc*
naš mali je star 7 let in pol.....pa ga včasih še vedno jaz uspavam....

ta velik bo 10. njega ne več.
pa si želim, da bi pustil, da ga še kdaj.
da o njenem visocanstvi (20m) sploh ne govorim.
joj, naj traaaaajaaaaaaa!!!!!user posted image


_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

(odgovor članu natasarobi)
Neposredna povezava do sporočila: 31
   RE: Vztrajate...?
21.4.2011 4:25:32   
žab*ca
IZVIRNO SPOROČILO: *miska.mcc*

naš mali je star 7 let in pol.....pa ga včasih še vedno jaz uspavam....

ta velik bo 10. njega ne več.
pa si želim, da bi pustil, da ga še kdaj.
da o njenem visocanstvi (20m) sploh ne govorim.
joj, naj traaaaajaaaaaaa!!!!!user posted image

Lepo mi je brat take posteuser posted image .


(odgovor članu *miska.mcc*)
Neposredna povezava do sporočila: 32
   RE: Vztrajate...?
21.4.2011 6:49:20   
aprilčica07
Ne, nisem vztrajala. En cajt ja, ampak mi je blo pol prehudo vse skupaj.  Tamala je že lepo sama zaspala, v svoji posteljici, pol smo ble pa dvakrat zaporedoma v B in je blo konec. Drla se je ko jesihar. user posted image user posted image user posted image user posted image Zdaj spi pri nas. Saj bo tudi to minilo. Tud ta velik je spal pri nas, pa je en dan sam rekel, da gre v svojo posteljico, brez težav. Pa tudi zaspi sam. user posted image


_____________________________


Jakob, 23.04.2007, 3570g/55cm
Julija, 30.08.2009, 3570g/52cm


(odgovor članu žab*ca)
Neposredna povezava do sporočila: 33
   RE: Vztrajate...?
21.4.2011 12:19:49   
Melia
jooooj, kako sem srečna ko vidim da naš ni edini tak, da so še tudi drugi tako navezani na ziziko. user posted image  ker jaz sem že mislila, da sem jaz nora al kaj. ker večina kolegic ki ima podobno stare malčke, že vsi zaspijo sami ali pa jih pustijo kar jokat.user posted image  meni je to tak mimo. se mi kar smilijo.user posted image

no, hvalabogu za vas tukaj, ker sem kar malo potolažena, da naš le ni tak grozen razvajenček s tem uspavanjem in dojenjem.

sicer pa meni je čist fajn tak kot je. user posted image

lep dan!
aja...tak za info..zdaj počiva....kako je zaspal? na ziziki. user posted image user posted image

(odgovor članu aprilčica07)
Neposredna povezava do sporočila: 34
   RE: Vztrajate...?
22.4.2011 9:01:20   
koala
Pri osmih mesecih je moj zapal na dojki. Vsak večer, zbujal se je ****-krat na noč in pomirila ga je le dojka. So se nekateri zgražali? Itak! Me je ganlo? Niti približno.
Moje dete, jaz vstajam...kaj si ostali mislijo me čisto nič ne briga. Je pa res da je vedno (razen ko je bil bolen) spal v svoji posteljici. Tam do pete zjutraj, potem sem pa ga vzela k sebi. Ko se je nehal doji(13,5 meseca)t, pa smo naprej furali večerno rutino (razen dojenja seveda), pa se je čisto lepo navadil sam zaspat, brez jokanja. Zvečer se najemo, ga stuširava, spije deci mleka,umijomeo zobke, preberemo pravljico in gre v svojo posteljo. Tam še nekaj časa debatira,  pokliče da ga pridem pokrit (pa ne enkrat), potem pa zaspi. Zdaj je sta tri leta.

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

(odgovor članu Melia)
Neposredna povezava do sporočila: 35
   RE: Vztrajate...?
22.4.2011 14:07:30   
Najaa
Uf, naša večja je do 11m, mlajša pa do 15m zaspala na joški. Zgražanja nisem opazila pa tudi če bi ga, me ne bi tangiralo, ker ... tak pač je... Pa je minilo takoj, ko sta se odvadili od dojenja. In kakor pravi Miš, naj traja! user posted image

(odgovor članu koala)
Neposredna povezava do sporočila: 36
   RE: Vztrajate...?
22.4.2011 21:31:14   
petra36
Vztrajaj do prave mere.

_____________________________

Mamica sinov Nika in Matteota

(odgovor članu Najaa)
Neposredna povezava do sporočila: 37
   RE: Vztrajate...?
24.4.2011 21:58:21   
honey
Tudi naš zdaj 6-letnik je bil katastrofa glede spanja tja do nekje 2. leta. Težava je bila v tem, da mul ni jedel čez dan, potem je bil pa seveda ponoči lačen - enkrat mora jesti, čez dan se je pa preveč dogajalo in se je bal, da bo kaj zamudil user posted image No, pa tudi to je res, da pri nas nismo imeli in ga tudi še zdaj nimamo - reda, namreč user posted image Jemo, kadar je, kopamo se, kadar je, spat gremo kadar je. Se ne obremenjujemo z uro.

No, hočem pa povedat tole. Ko se je zbudil, sem ga vzela k nama v posteljo, da smo vsaj spali. Nikoli ga nisem pustila, da bi jokal, ker potem se je preveč predramil. Pa tudi živcev nisem imela poslušat dretja, pa četudi samo 2 min. Zakaj bi ga morala? Da bom lahko rekla, da spi v svoji postelji celo noč? Ne, hvala. Tako nam je bilo vsaj luštno, ko smo se stiskali. Res je, da otroci še prehitro zrastejo in tako naj traja to crkljanje, dokler nam to dovolijo.

Drugi sinek (zdaj 4 mesece) je pa povsem druga zgodba. Spat gre med 20.00 in 21.00 - odvisno, koliko je čez dan spal, ampak sam pokaže, da bi rad šel spat, ko postane tečen. Takrat ga preoblečem v pižamo, nahranim, če je treba, ga dam v posteljico, dam dudo, njegovega pliškota, prižgem lučko-zvezdico in grem. In gospodič zaspi v 2 min in spi do zjutraj user posted image Ampak vem, da bi njega definitivno tudi vzela v najino posteljo, če bi ponoči jokal. To se je sicer zgodilo zdaj po moje da kakšne 3x.

Pa tudi čez dan nisem pustila ne tavelikega ne zdaj malega jokat, ker kadar joka, vem, da je nekaj narobe. Ali ga kaj boli ali pa mu je enostavno dolgčas.

_____________________________

V meni živi vitka ženska, ki bi rada prišla na površje. Običajno to kozo lahko utišam samo s piškoti.

(odgovor članu petra36)
Neposredna povezava do sporočila: 38
   RE: Vztrajate...?
25.4.2011 10:58:19   
pelin
Včeraj smo bili na družinskem izletu na enem turističnem kraju sredi Slovenije....med tem ko sva z dragim kofetkala in sta otroka uživala na bližnjih igralih ( jaaa to si midva že lahko privoščiva, večino vas pa še ne, he, he , he user posted image ), je najino idilično popoldne zmotila skupina pri sosednji mizi. Tam je sedel moški in zavzeto bral časopis, zraven je sedela ženska, z apetitom jedla čevapčiče, kakšna dva metra stran pa je v globokem vozičku za tiste še čisto majcene na vse pretege jokal otrok. Stvar se je dogajala sredi restavracijskega vrta in ker je vse skupaj trajalo precej časa, smo bili vsi hočeš nočeš primorani opazovati zadevo. Dete se je jokalo na vse pretege, mami in očka pa kot, da ju ni tam. Midva sva bila čisto frapirana in lahko rečem tudi, da večina ostalih gostov tudi, ker so se dobro slišali komentarji. Skratka, ko je meni že rahlo začelo metati ven in  je moj mož vstal in antidiskretno izjavil, da gre na recepcijo povedat, da je tu dete brez staršev, se je mamica blagovoljila ločiti od čevapčičev, stopila k vozičku,malemu brez besed vtaknila dudo v usta in sedla nazaj. Otrok je čez nekaj trenutkov utihnil, mamica je jedla dalje, očka pa se tako ni zanimal za drugo kot za časopis....
Hja...sama lahko rečem, da sem imela v prvih letih, ko sta bila otroka še čisto majhna, ves čas občutek, da  sva  glede spanja  najinih  otrok zgrešila zadevo na celi črti. Maratonsko uspavanje zvečer, standardno tlačenje  štirih na družinski postelji in saaaanje o tem, kako bova nekoč v daaaaljši prihodnosti z dragim sama na najini postelji...Kljub tonam knjig in člankov o vzgoji , ki sem jih bila velikokrat primorana prebrati zaradi študija in poklica samega, mi ni nikoli uspelo to kar nekaterim. Otroka položiti v posteljo in oditi ven. Tudi midva sva pri prvi to nekajkrat poskusila, vendar sva   že po dveh minutah jokanja oba prepotena in znervirana pribezljala v sobo...Resnici na ljubo nama je bilo manj stresno pol ure na večer uspavati otroka, kot nekaj minut poslušati jok...Ja, mogoče je malo krivo tudi to, da sem med študijem tudi jaz nekoč poslušala tistega psihologa, ki ga je omenila že ena pred mano. V spominu so mi ostale njegove besede, da ni vse otrokovo sitnarjenje ampak se otrok velikokrat pred spanjem res počuti zapuščenega in samega. Že takrat sem si rekla, da se bom kolkor se dan potrudila, da se moj otrok ne bo tako počutil vse dokler bom jaz med živimi.
Sedaj smo že v obdobju, ko je zaželjeno, da preden stopiva v mulčkovo ali mulčkino sobo , potrkava.Minilo je maratonsko uspavanje, vseeno pa smo včasih še vedno (posebej ob vikendih) natlačeni vsi štirje v najini postli. Lepo nam je in lahko rečem , da mi ni žal, da sva se jima zvečer z dragim posvečala na tak način. Vse je treba le poštimati v glavi...Res da sva se  večkrat odpovedala kakšnemu romantičnemu večeru v dvoje, vendar to lažje počneva sedaj...sedaj ko so otroci že večji in uživajo, da so zvečer sami doma z babico, ki ponavadi zaspi prej kot oni...user posted image  

(odgovor članu honey)
Neposredna povezava do sporočila: 39
   RE: Vztrajate...?
4.5.2011 13:43:34   
isobel
malibauc, poskusi ga eno noč imeti pri sebi v postelji.

(odgovor članu malibauc)
Neposredna povezava do sporočila: 40
   RE: Vztrajate...?
4.5.2011 15:15:51   
manna
pelin, kako zelo zelo lepo si napisala! user posted image

(odgovor članu isobel)
Neposredna povezava do sporočila: 41
   RE: Vztrajate...?
5.5.2011 14:03:42   
deveta
nisem prav vsega brala, pa povem še našo izkušnjo.

Ali vstrajat al ne je odvisno od otroka in od staršev. Kako se boš odločila je tvoja stvar, mnenje pa so itak dobrodošla.

In ja jaz sem vstrajala, ker sem slišala da so tako rekli drugi!!!

In zakaj? ker je bilo nujno nekaj naredit. Pri naši ni pomagalo nič, ne petje, ne nošenje, ne spanje z nama. Ona preprosto ni znala zaspat. Po nekaj dnevih vstrajanja ob njenem joku, ko je bila v posteljici, je bilo vsega konec. Položila sem jo v posteljo in je v roku par minut v miru zaspala. Pred tem pa več urni jok vsak večer, al v naročju al pa v postelji ob meni.
Ko se je pa začela v posteljici dvigat, se je stanje spet malo pokvarilo in je žačela vstajat in jokat na nogah. Pa smo stvar ponovili, s to razliko da sem jo namesto, da bi šla iz sobe, dol tiščala. Po nekaj dnevih se je vneslo. Zdaj jo položim v posteljico in jo malo zibam, ker sicer se še vedno želi dvigat, in tako počakam da zaspi. Ampak ne joka več.

Ponoči pa se še vedno zbuja, čez noč pa se mi ne da joka poslušat in jo pol okoli enih ponoči, ko se zbudi vzamem k sebi in se malo podoji in pol spiva naprej.

Zdaj pa sem počasi začela še nočno dojenje ukinjat in se že manj zbuja. Sicer se je pa ponoči zbujala skoraj na vsako uro ali dva. Pol je malo pocucala (igranje in ne lakota) in spala naprej.

(odgovor članu manna)
Neposredna povezava do sporočila: 42
   RE: Vztrajate...?
5.5.2011 14:15:02   
ronja
jaaa to si midva že lahko privoščiva, večino vas pa še ne, he, he , he

Pujsa, provocirašuser posted image Bit če bolje... neko viče...

Hja...sama lahko rečem, da sem imela v prvih letih, ko sta bila otroka še čisto majhna, ves čas občutek, da sva glede spanja najinih otrok zgrešila zadevo na celi črti.
mi ni nikoli uspelo to kar nekaterim. Otroka položiti v posteljo in oditi ven. Tudi midva sva pri prvi to nekajkrat poskusila, vendar sva že po dveh minutah jokanja oba prepotena in znervirana pribezljala v sobo...Resnici na ljubo nama je bilo manj stresno pol ure na večer uspavati otroka, kot nekaj minut poslušati jok...

hehe, kako se vse tole tvoje znano sliši!user posted image
No, zdaj navadno ni treba več tako dolgo uspavat, Lejla itak hitro zaspi, Ronjo pa pocartam in če ne zaspi v tem času, grem ven, pa potem pridem nazaj, če dolgo ne more zaspat. Mi je pa prav fajn se pocaratat zvečer z njima, to je "naš čas" in bi mi bilo prav čudno, če bi rekla malima, da je čas za spanje in bi zlezli v posteljo in zaspali. Si sploh ne predstavljam. Samo sta še mali, zdaj je čas za crkljanje, kmalu se ne bosta več hotli (no, vsaj ne z manouser posted image ).

sami doma z babico, ki ponavadi zaspi prej kot oni...

hehe, ta način uspavanja ma pa tudi lubiuser posted image .


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu pelin)
Neposredna povezava do sporočila: 43
   RE: Vztrajate...?
6.5.2011 10:22:52   
deveta


Mi je pa prav fajn se pocaratat zvečer z njima, to je "naš čas" in bi mi bilo prav čudno, če bi rekla malima, da je čas za spanje in bi zlezli v posteljo in zaspali. Si sploh ne predstavljam. Samo sta še mali, zdaj je čas za crkljanje, kmalu se ne bosta več hotli (no, vsaj ne z manouser posted image ).



mislim da nekateri slabo razumete, kaj pomeni da otrok sam zaspi v svoji posteljici.
To ne pomeni da ga umiješ preoblčeš... in kar sodi zdraven, ga daš v posteljo, rečeš lahko noč in greš ven iz sobe.

To pomeni da ga umiješ, preoblečeš... pol pa se greš z njim crtat, brat pravljice, se pogovarjat in vse kar zvrčer počneš z bojenčkom ali malim otrokom. Nato pa ga počasi položiš v posteljico ga itak še malenkost pobožaš ali zazibaš in on ve da mora počasi zaspat.

Zakaj je to dobro:
zato, ker jez ne hodim spat ob osmih ampak ob desetih ali enajstih in vem, da je ona tačas na varnem v svoji posteljici in ne na najini, kjer se lahko vsak trenutek zakotali ali odplazi na rob in pade dol.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 44
   RE: Vztrajate...?
6.5.2011 11:12:31   
mate0ja
Koliko zapisanega o spanju in uspavanju, tole je zdaj najmanj tisočič, res pa je, da se popolnoma vsak starš ukvarja s tem pri vsakem otroku posebej, torej je različnih zgodb in prijemov vsaj toliko kot je otrok.

Tudi jaz sem opazila, da otroci prijateljev, kolego vznancev v tistem trenutku, ko imamo mi kake probleme na tem področju vedno sami od sebe brez kakih posebnih ceramonialov zaspijo in se ne zbudijo, dokler mama ne da takega ukaza (pretiravam user posted image v resnici pač do jutra).

Ko sem zanosila sem bila prepričana, da bom otroku nudila maksimalno podporo celo življenje predvsem pa bo vedno vedel, da se lahko zanese name. Seveda sem bila pa tudi prepričana, da bo zaprl oči v svoji posteljici točno minuto po tistem ko ga bom tja položila, če bom seveda prej upoštevala vso rutino glede hranjenja, umivanja, preoblačenja v pižamo. Sej v vseh tonah knjig, ki sem jih prebrala piše, da rutina zmaga.

Ampak že nekaj tednov po rojstvu sem ugotovila da je vse napisano samo okvir v katerega pa moram vtakit svojo sliko. Naša mala miš se ne počuti varno, če ni nekdo ob njej. Ne vem a naj rečem na mojo žalost ali na mojo srečo. Večino mi to ne prestavlja nobenega problema ker že skoraj tri leta skupaj kuhava, skupaj pereva, skupaj obešava perilo, skupaj hodiva na wc, na sprehode, se skupaj igrava ... skratska skupaj. Zadnje mesece si tudi že upa bit sama v prostoru in se zaigrat za določen čas, prej jo je pa ob osamitvi zagrabila panika. Ne da se je drla ko jesihar, zraven se je tresla in lovila sapo. In niti pod razno si ne upam niti pomislit, da bi jo pustila samo v temi in od nje zahtevala da zaspi. zato sm porabila že vsaj 1000 ur zato, da sem otroka spravila spat. Posledično sem se odpovedala gledanju dnevnika pa oddaj po osmi, včasih se odpovem celemu večeru ker enostavno zaspim ... Pa kaj pol. Z otrokom pride odrekanje in obveznosti.

Sm pa seveda že na lastne oči videla, da eni otroci oblečejo pižamo, se poslovijo in uležejo v pisteljo, čez minutko pa že spijo. Ampak sm tudi opazila, da so čisto drugačni karakterji kot moja. Bolj samozavestni, drzni.

Vsaka mama zagotovo ve sama kaj je najbolje za njenega otroka, imam pa občutek da se marsikatera ni pripravljena sprijazniti s tem, da se bo na račun uspavanja otroka morala odpovedati svojemu prostemu času. Priznam, da je tudi meni velikokrat odveč, da si želim, da bi lahko otroka tako kot nekatere srečnice odložila in odšla. Ampak tega ne bom naredila, ker mi neki notranju glas pravi, da bom zaradi tega vsaj enkrat čutila posledice.


_____________________________

Če bi rad bil srečen, BODI!!

(odgovor članu deveta)
Neposredna povezava do sporočila: 45
   RE: Vztrajate...?
6.5.2011 11:30:54   
manna
IZVIRNO SPOROČILO: deveta



Mi je pa prav fajn se pocaratat zvečer z njima, to je "naš čas" in bi mi bilo prav čudno, če bi rekla malima, da je čas za spanje in bi zlezli v posteljo in zaspali. Si sploh ne predstavljam. Samo sta še mali, zdaj je čas za crkljanje, kmalu se ne bosta več hotli (no, vsaj ne z manouser posted image ).



mislim da nekateri slabo razumete, kaj pomeni da otrok sam zaspi v svoji posteljici.
To ne pomeni da ga umiješ preoblčeš... in kar sodi zdraven, ga daš v posteljo, rečeš lahko noč in greš ven iz sobe.

To pomeni da ga umiješ, preoblečeš... pol pa se greš z njim crtat, brat pravljice, se pogovarjat in vse kar zvrčer počneš z bojenčkom ali malim otrokom. Nato pa ga počasi položiš v posteljico ga itak še malenkost pobožaš ali zazibaš in on ve da mora počasi zaspat.

Zakaj je to dobro:
zato, ker jez ne hodim spat ob osmih ampak ob desetih ali enajstih in vem, da je ona tačas na varnem v svoji posteljici in ne na najini, kjer se lahko vsak trenutek zakotali ali odplazi na rob in pade dol.



Nevem sicer kako to razumejo ostale, ampak vem pa, da nekatere dejansko naredijo tako kot praviš: otroka oblečejo v pižamo, ga odnesejo v posteljico, zaprejo luč, rečejo lahko noč in grejo. In ene to prakticirajo že od rojstva, tudi če otrok jamra in prosi za pozornost in bližino. Ene se celo pohvalijo s tem, sem na lastna ušesa slišala že dve družini ki sta se s tem pohvalili.

S tole bolj milo varianto kot jo opisuješ, torej: da je še pravljica, crkljanje, božanje, pa še ena pravljica, pa še en poljubček,..potem pa ko se otrok umiri, greš ven, tole pa izvajamo tudi pri nas in se mi ne zdi pri tem nič spornega. (Pravzaprav me hčerkica včasih kar sama pošlje ven iz sobe, ker ima dovolj in pravi da bo ajala.)

Pa še nekaj; Mene je mama nonstop opozarjala, ko sem hčerko dajala k sebi spat ponoči (ko sem jo še dojila) da se tega ne bom rešila do šole, pa ni res tako. Ko je dopolnila eno leto in se nehala dojiti, je lepo mirno brez težav sprejela, da spi v svoji postelji in nato v svoji sobi. Tako da se mi ne zdi nič narobe, če v nekem obdobju otroka pač dajemo k sebi spat, da se vsi naspimo. Važno je le, da mu prisluhnemo in ga razumemo, ne pa da pod nekimi disciplinskimi ukrepi skušamo doseč na silo nek red, ki spravlja otroka v stres..no vsaj jaz vem da tega ne bom nikoli naredila.

(odgovor članu deveta)
Neposredna povezava do sporočila: 46
   RE: Vztrajate...?
13.5.2011 15:15:50   
ronja
Mene je mama nonstop opozarjala, ko sem hčerko dajala k sebi spat ponoči (ko sem jo še dojila) da se tega ne bom rešila do šole, pa ni res tako.

Meni so to rekli za dojenje - da če ga ne odstaviš do max. enega leta, potem bo pa večno gor ali bojo pa ful problemi jo dol dobit. Japajade! Sploh ni tako! (in sem slišala že od par mamic, da je bilo tako) Ko je bil otrok pripravljen na to, da zadevo zaključi, je to šlo dokaj na izi. Prej pač probaš zmanjšat, probaš tudi da ne bi več, pa če ji pač to toliko pomeni, naj pač ima svojo zizo.

Pri obeh so bili strašno pametni - v gl. ljudje, ki niso nikoli dojili (eni celo niti ne morejo, hehe) - pa niti pod razno niso imeli prav.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu manna)
Neposredna povezava do sporočila: 47
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Pojdi na:





Zanimivosti o novembrskih otrocih
Pričakujete oziroma imate novembrčka doma? Ste morda vi rojeni novembra ali kdo drug od bližnjih oziroma prijateljev? Po...
Materinski dopust
Pravico do materinskega dopusta ima mati otroka, pod določenimi pogoji pa tudi oče otroka ali druga oseba ali eden od st...




Razpoloženje v času nosečnosti.
Admin

Ste med nosečnostjo imeli nenadne spremembe razpoloženja?