|
Katy78 -> RE: Vztrajate...? (19.4.2011 9:40:42)
|
Mi nismo imeli s spanjem nikoli težav, že nekje od 3. ali 4. meseca spi v svoji sobici. So pa bila obdobja, ko se je zbujal in jokal, na srečo tega ni bilo veliko, največkrat zaradi zobk in je hitro minilo, sem pa ugotovila, da je najlažje, če sem ga vzela k nama in smo lepo naprej spali - no ja, včasih je moral mož tudi na kavč, ker je mali zavzel 3/4 postelje. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Jaz nisem za to, da se pušča otroka jokat, čeprav priznam, da sem 2x ali 3x to naredila, ker enostavno nisem zdržala, ker se je zbujal na vsako uro ali dve, so pa pa takrat rinili ven 4 zobki naenkrat in mu ni paslo nič, ne v njegovi, ne v najini postelji, ne pri meni v naročju, skratka nič, in sem ga pustila, da je malo pojokal - še danes mi je hudo, čeprav vem, da itak nisem mogla narediti nič, je pa na srečo hitro minilo, toliko pač, da so zobki prebili dlesni. Prav tako nisem za to, da se otroka "uči" da zaspi sam ne glede na to, da zraven milo joka - eni pač to sprejmejo prej, drugi pa kasneje. Jaz sem ga nekje do enega leta in pol uspavala v naročju (zaspal je v max. 10 minutah) potem je pa tudi njemu bolj pasalo, da sem ga položila v posteljo, mu zapela kakšno pesmico in ga držala za roko, da je zaspal. Še danes, ko je star že čez 2 leti je tako - čez dan lepo sam počiva v postelji, zvečer pa rabi ali mene ali moža ob sebi, da se ga drži za rokico. In nam tako paše, tiste pol urce je pa res najmanj kar lahko storim in ne bom vztrajala, da naj zaspi sam v solzah. Je pa res, da smo imeli oz. imamo s spanjem res srečo, ker večino noči že od nekdaj prespi brez zbujanja.Naredi tako, kot misliš, da je prav za vas in ne poslušaj preveč "pametnih" nasvetov. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]
|
|
|
|