|
mate0ja -> RE: Namesto brezplačnega vrtca 50% popust? (18.4.2011 22:56:31)
|
1. generacije rojene tam okrog leta 1985 so zelo majhne, kar je predstavljalo problem takratni predšolski vzgoji. Skupine so štele po 30 otrok, programi so bili bolj svobodni in prepuščeni presoji vzgojiteljic, vrtci so imeli 1001 igralnico telovadnico ... Ko so prišle na vrsto te okrnjene generacije je blo kar naenkrat nehumano imet 30 otrok v eni igralnici pa program je bil premalo strog. Vse pa je bila bojazen pred odpuščanjem vzgojiteljev, varuhinj, vzdrževanju prostorov. Zato so znižali normative in uvedli kurikulume. Vrtec naj ne bil le varstvo otrok medtem ko so starši v službi ampak "nekaj več", izobraževanje, socializacija ..... Na leta, ko je bilo v eni skupinici 30 otrok smo vsi že pozabili, čeprav nas je ogromno, ki smo se čisto solidno počutili med množico sovrstnikov in smo kljub ne tako zelo natančno definiranim minutkam za izobraževaje danes diplomiranci, celo magistri, doktorji. In če bi dandanes spet uvedli povečane normative jih 1. ne bi mogli, ker po trenutnem izobraževalnem načrtu ni mogoče obvladati toliko otrok naenkrat. 2. še bolj nemogoče, ker bi starši bodočih "diplomiranih vrtičkarjev" pripravili državni udar.
2. nekdo mora financirati ves državni aparat, ki je res nenormalno velik. Se strinjam, da si vsak delavec zasluži pošteno plačilo a zakaj za boga moramo imeti toliko uradnikov. Nikoli, res nikoli v življenju ne bom pozabila zgodbe kolegice, ki je začela delati v okviru javne uprave. Prvi mesec je obdelala cca 8 spisov na teden. In na podlagi tega dobila normo za naslednji mesec, ki je za 5 spisov presegla normo ostalih. cca tridesetih sodelavcev. In je punca takoj pogruntala kje je keč. Manj delaš, manj dela ti naložijo a
seveda za isto plačilo iste možnosti napredovanja isto stimulacijo in ostale bonuse. In z naslednjim mesecem se je tega začela držat. Pač je delala več kot pol manj kot je bila zmožna in ne boste verjeli palilo je. Od tega je nekje 6 let, kar pomeni, da vsaj trideset ljudi dela z nekako tretjinsko izkoriščenimi kapacitetami, plačani pa za osemurno garanje. Pa verjetno ni to osamljen primer, si predstavljam da je povsod tko. In sovražim pogovore o tem, da manjka policajev, zdravstvenega osebja in zaradi tega ne morejo zmanjšati števila zaposlenih v javnem sektorju. Ja res teh profilov manjka ampak svetovalcev, tajnic, administratorjev, ki so sami sebi v namen je pa ko dreka, po domače povedano. In nekdo mora to plačevat, davkoplačevalci.
3. kaj ko bi naši vrli politiki enkrat samkrat pomislili kakšen učinek bi povzročilo znižanje davčnih obremenitev prebivalstva. Teoretično, če bolj pa praktično se bi lahko zgodilo, da bi bile plače boljše, več zaposlenih, manj dela na črno, ker se ne bo splačalo in posledično tudi več denarja od davkov. WAW zakon o delu na črno, malem delu in ne vem kakšnem nedelu mogoče ne bi bil več potreben. A kdo misli, da je direktorjem (vsaj večini sem prepričana) luštno ko gonijo svoj podhranjeni kader do konca njihovih moči, zato da bi podjetje vsaj preživelo, da vlagajo in zalagajo vse svoje prihranke in imetje zato, da bi mogoče enkrat v prihodnosti nekaj ustvarili in vsaj otrokom omogočili bolj svobodno življenje. In to zato, da se najde tajkun, ki ga imajo vsi, ki bi mu morali preprečiti bojni pohod, za idola in ga ščitijo do zadnje kaplje krvi. Nastradajo pa seveda tisti, ki celo življenje garajo a na žalost nič ne prigarajo.
4. kot marsikatera od vas ugotavlja imajo prednost pred otroci tistih, ki pošteno delamo, dobimo "povprečno" plačo zaradi katere moramo pri plačilu vrtca kar globoko seči v žep, vsi tisti, ki ne delajo nič in smo molzejo državo, po možnosti iz generacije v generacijo ali jo celo okrog prinašajo in zato niti ne plačajo, in za svoje početje niti niso sankcionirani, seveda tudi zaradi dejanj javnih uslužbencev iz prejšnje točke.
5. in kdo smo tisti, ki delamo in z davki futramo to našo državo. Številka, ki se jo na vsakem koraku točkuje in določa meje, ki jih ne moremo doseči, ker smo "prebogati".Kamorkoli se obrneš ti povejo, da taki so pač zakoni, pravilniki, sklepi in da mimo zakona ne gre naj se pač znajdemo po svoje, ker alternative ni. Hkrati pa nas ovirajo še družbene norme.
6. In na koncu lahko še samo sebi očitamo: to smo hoteli, hoteli smo Evropo, globalizacijo, kapitalizem. Smo ga dobili in z njim tudi individualizem, rivalstvo, zvišanje standardov in znižanje potenciala. Zdej smo pa izčrpani posamezniki, vdani v usodo, brez volje, da bi kaj spremenili, vdani v usodo, nezadovoljni s svojim kratkim in edinim življenjem.
|
|
|
|