tehnofil
|
IZVIRNO SPOROČILO: sakuL Imava recim otemu da vse: svoje stanovanje (vse sva financirala sama), oba redne službe, reden sex , crkljanje, čas za sebe, za prijatelje, hodiva na morje, na potovanja... (ne kopava se v denarju, ampak z njim znava) si privoščiva. IZVIRNO SPOROČILO: sakuL razmišljam o tem, da se z njim pogovorim , mu povem vse želje, občutke, itd... Verjetno je res najbolje, da greva narazen... Ne vem če je bolje da gresta narazen. Prav gotovo pa ni dobro da gresta še naprej tako kot do sedaj. Odnos lahko nadgradita in poglobita (ne z otrokom) in potem pride želja po otroku sama od sebe. Ne vem. Moški smo pač ... Meni mi tudi ni "dišalo" poročiti se. In res, takrat nisem vedel kaj bi. No poročil sem se, odnos pa sva se učila graditi. Namreč ni veliko otrok ki imajo to priložnost prenesti od doma. Tako da vzrokov zakaj je tako nevedenje veliko in niti niso pomembni. Pomebno je samo ali sta oba pripravljena poglobiti odnos, to pa ne pomeni z otrokom. Otrok bo samo prinesel nered, spremembno prioritet, pomanjkanje časa za vse, ..... v glavnem na sam odnos ne vpliva ravno zdravilno . Pomembno je da je odnos tako močan da te vplive "prenese". Če ni, en od partnerjev pobegne. Ali k drugi ali k računalniku ali k delu v službi. Ve' se katerega spola je tisti partner. Imata vse. Imata ves čas. Uporabita ta čas za medsebojno spoznavanje (ker v globini se ne poznata). Rahločutnost v odnosu takrat ko velja ČUTIM DA ČUTIŠ DA ČUTIM. Potem niso potrebne besede, ker npr. čutiš da on čuti da ti čutiš željo do otroka. Verjetno imata kar precej aktivnosti, ki zapolnijo praznino, da zapolnijo praznino, ki nastane v trenutko ko aktivnosti ni. Torej veliko več časa namenjati medsebojnemu pogovoru o tem kaj in kako vsako stvar posebej kdo od vaju občuti, namesto da namenjata čas skupnemu preživljanju časa. In ne bo kar z danes na jutri. Sam se še vedno učim. Pomembno je da se učita spoznavati čutenja, začutiti drugega. Torej sta v krizi. In ker živita skupaj, poroka vama ne pomeni nič oz. je za vaju življenje skupaj že kot poroka, sta "zakonca". Zakonca v krizi. Morda bi se v to smer tudi obrnila po pomoč. Saj ne gre za nič drugega, kot za to, da vama pomagajo se naučiti, kako ustvariti tako varen odnos da si lahko v njem povesta drug drugemu vse. Precej lažje kot iti narazen, kaj ne?
|