Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: sakuL IZVIRNO SPOROČILO: sakuL Želim da ima moj otrok očeta, on bi bil super očka.. Njemu bi rodila otroke... Vem, da ti moj odgovor ne bo všeč, a vseeno. Otroka nikomur ne rodiš, on ni lastnina, ki bi se želela komu roditi. Rodi se zaradi sebe in življenja. Ti si tu, da mu to omogočiš, ni pa on ne tvoj ne očetov. milijonarka: ja to mi je jasno-s tem stavkom sem želela le prikazati, da ne mislim, kar vrat na nos pa zdej h drugmu descu pa imet z njim otroke... Naj še enkrat povdarim, on si želi imeti otroke... To si želela pokazati, a stavek pove čsito drugo. Da si ti njegova lastnina, da on upravlja s tvojimi željami, s tvojim telesom in s tvojim življenjem - in ti se mu pustiš. Na dolgi rok vedno vztrajamo z nekom, s komer smo kompatibilni, četudi se lastnosti drugega na prvi pogled kažejo v negativni luči (in naše v pozitivni), konkretno to, da te je prisilil v splav, ki ga ti nisi želela. A vendar, naredila si ga, vztrajaš z njim, in se spet vrtiš v začaranem krogu nesprejetih želja in praznega upanja. Tvoje želje so popolnoma kredibilne, še enkrat ponavljam, a vztrajanje z nekom, ki se do tebe obnaša kot se, je milo rečeno, neumno. Ne vodi nikamor, razen v že poznani začarani krog, ki tebi očitno daje nek občutek navajenosti (kako le ne, če sta skupaj od mladih nog) in varnosti. Imaš dve možnosti, ostanita skupaj, in, če mene vprašaš, tukaj za vaju, predvsem pa za tebe in družino kot celoto ni velikih možnosti za zadovoljstvo. Lahko enkrat zadihaš za sebe, ne za en teden, za pol leta in boš videla, pri čem si. Če bi bilo to prvič, da je nekaj tako življenjskega izbilo na plan, bi rekla, da vztrajaj, nekje se zveza mora kaliti . Ampak. Po zgodovini in napisanem se zveza ne kali, ampak se samo vsakič znova lomi. Preživela je tvojo mladost, lahko bo tudi starost, ampak z načinom, na katerega živi zdaj, bo samo životarila, in ne živela. Pogumno naprej, mlada si še zelo (če mene vprašaš ) in še VSE življenje je pred tabo. Srečno, pa oprosti, malo smo ti posmetile temo.
|