ronja
|
Čestitam, da sta se začela pogovarjat, to je gotovo prvi korak. Ni treba čakat do konca m., da se pogovarjata dalje, da se odpreta en drugemu. Da on predela svoje strahove in da es tudi ti njemu odpreš - skupaj je lažje prebolevat izgubo. Fantje dostikrat nočejo pokazat prizadetosti, kadar vidjo, da smo me prizadete (in pri ss je to dokaj normalno za oba), ker imajo občutek, da morajo bit oni tista skala, ki nas bo držala pokonci. In potem se nekateri včasih delajo, kot da nič ni in je ženskam še bolj hudo. Zato je fajn, da mu poveš, da rabiš to bližino, povezanost, da veš, kako njega kaj prizadane in on, ko tebe, da o tem lahko govorita, skupaj jokata, karkoli (kakor se pač izražata, nima veze, samo da se odpreta).
In da skupaj upata. SS se dogajajo in jih je več kot izgleda (ko se pogovarjam z ženskami, ki imajo otroke, nekatere že odrasle), jih je vsaj polovica imela kak ss! Neverjetno, ampak to res ni tako redko, samo ne govori se toliko o tem. Jaz sem imela 2 in imam 2 otroka, tako da en ss res še ne pomeni neplodnosti pri komerkoli od para. Če se zelo boji, pa lahko gresta najprej na kake teste, če bi ga to pomirilo. Saj če g. razložiš, bo verjetno napisala napotnico za spermiogram. Sicer pa lahko rečeta, da poizkušata že 1 leto, pa ni še nič in vaju bojo dali na preiskave. Če bo vedel, da ni nič narobe z njim, mu bo mogoče lažje... Odvisno, kakšen tip je, ampak s tem strahom se bo itak moral soočit, če bo otroka hotel naredit.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
tako da čakam ta vikend kaj in kako. Bojim se da so bile spet le obljube, če so bile se bo itak kmalu videlo in mi preostane samo še odhod. Težko mi bo ker se imava res super in rada. tudi zelo nežna sva en do drugega in ne nima druge ženske kot je napisala neka uporabnica. Sigurno sem tudi sama kaj pripomogla k njegovemu zapiranju vase s tem ko sem ravnala po svojih vzorcih iz mladosti, tu se ne slepim. Verjamem da vsak doživlja stvari po svoje glede na vzorce iz mladosti in on ima pač ta strah, ki ga je ugonobil. Verjamem da ni ničesar drugega vmes. Ampak to niti ni važno. važno je dejstvo, da sem jaz tako nesrečna in je morda bojevanje z njegovimi strahovi enako kot bojevanje z mlini na veter. 
