|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 0:23:59   
Anonimen
Lepo pozdravljene,

končno tudi sama začenjam temo, ponavadi sem le komentirala ostalim, zdaj pa sem jaz tista ki potrebuje nasvete:)

Moja zgodba je taka: Imam 19 let, letos avgusta bom napolnila okroglih 20, imam fanta s katerim sva skupaj cca. 8 mesecev, ki se imava rada in se lepo razumeva. On je sicer 20 let starejši od mene( ima 30 let) vendar razlika v letih nobenega od naju niti malo ne moti. Med tednom se ne vidiva kaj dosti, ker jaz študiram na Obali. Namreč, zadnje čase si nenormalno želim njegovega otroka, sicer je bila želja po otroku že prej pristona vendar zadnje čase je še močnejša. Njemu sem to povedala in o tem sva se tudi pogovorila. Tudi on si želi otroka, vendar se boji, da je še prekmalu, pravi, da se noče počutiti krivega in, da bi mi s tem preprečil nadaljnji študij ki bi ga morala opustiti vsaj za 1 leto zaradi nosečnosti.
Bistvo: soglasno sva se odločila, da bova delala na dojenčku, ker je želja po otroku z obeh strani. Vendar tu pridejo drugi problemi. Ne predstavljam si kako bi staršema povedala, da pričakujem otroka, sicer trenutno ne vem, če nama je že uspelo, pa vendar delava na dojenčku in če nama bo uspelo bo treba tudi čimprej povedati mojim staršem. Ne predstavljam si kako bi moja dva to sprejela, zmeraj sem bila pridna v šoli, imela lepe ocene, z mano niso imeli posebnih problemov, prišla sem tudi na želeni faks, in so zelo ponosni, ker študiram. Vendar si enostavno ne upam oz. me je strah njihove reakcije kako jim povedati, da je njihova najstarejša hčerka noseča. Tudi zato, ker moj fant je drugače Bosanec, živi v Sloveniji, govori slovensko, je super dečko in ima vse poštimano, samo moj oče in njegova mama in oče mi ne bi  nikoli oprostili, da sem zanosila z "južnakom". Primitivno, vendar tako je! Že zdaj moram kdaj poslušati pripombe, da imam slab "renome", ker prespim čez vikende pri enem Bosancu (očetov stavek)...

Zdaj vas lepo prosim za nasvet, kaj bi vi naredile na mojem mestu, fanta imam res rada in želim si uresničiti željo po otroku in imeti otroka z moškim, ki me ima rad in s katerim se razumeva.

Hvala za odg. in lep pozdrav!:)
  Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 0:24:46   
Anonimen
Opala, popravek 10 let je starejši od mene! Jaz imam skoraj 20, on 30.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 1:03:02   
Anonimen
Glede na to, da ti že povedati staršem za nosečnost predstavlja težavo, menim, da bi bilo morebiti bolje, da z odločitvijo za otroka še nekoliko počakaš. (Morebiti narediš faks, zaživita skupaj ipd... ).

Zrel za vzgojo svojih otrok si po moje tudi takrat, ko si dovolj zrel, da reakcije staršev na tvoje osebne stvari ne predstavljajo hujših problemov. Pa mislim čisto dobronamerno.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 1:12:56   
DragonLady
Skoraj identična situacija...pred par leti sva se spoznala, razlika točno 10 let...jaz študentka, še živela pri starših...pa sva se skupaj odločila za otroka, ga uspešno spočela...mojim sem povedala, vendar ne takoj. Pa ne, ker bi me bilo sram ampak zaradi zelo zelo slabih družinskih odnosov.

Prva oseba v družini, ki sem ji povedala, je bila moja babica, s katero se ful razumeva. Svojemu očetu sem povedala tako, da sem ga počakala, da je prišel iz službe, mu postregla kosilo in odprla buteljko vina. Ko me je vprašal, kaj praznujemo, sem se samo nasmejala in mu rekla: Čestitam, dedek boš! Je bil kar pozitiven feed back. Materi nisem povedala, ker takrat nisva govorili in sva imeli konkretne fighte doma...oče mi je sam svetoval, naj raje malo počakam, da se odnosi otoplijo med nama. No, pa se lih niso...sem imela takega "super" strica (babica mu je pač zaupala novičko), ki je kljub temu, da je vedel, da moja mati še ne ve, naredil štalo. Enostavno je poklical mojo mater (njegovo sestro) in ji povedal: Ej, a ti veš, da je tvoja tamala noseča? Dobesedno vzel si je pravico in ji povedal. Še danes mu to zamerim, niti pogledat ga nočem. To, kar zadeva mene in mojo družino, mojega otroka, sem želela povedat sama, ko bi bila sama pripravljena. To je moja pravica.

No, mislim, da ne rabim govorit, kako je moja mati odreagirala na to...na koncu sem bila vse, samo človek ne. Midva z mojim sva si tko al tko že iskala stanovanje, v roku dveh mesecev sem se odselila od doma. Je pa bilo ta dva meseca pestro doma.

Še celo take izjave so bile s strani mojih staršev: Sploh veš, kdo je oče tvojega otroka?, Ti sigurno izsiljuješ enga s tem otrokom..., Pra***a! Kur*a! Kdaj boš že skotila in spokala itd itd...

NIKOLI nisem bila promiskuitetna, lahka ženska...tega si resnično nisem zaslužila. odnosi so že prej škripali, ampak tega nisem pričakovala. Ko sem rodila, so najinega sina videli vse skupaj 3x, pa smo se zopet skregali in se nismo videli do sinovega 3. leta starosti...pa še danes se moram konkretno ugriznit v jezik in se kontrolirat, da ne popenim, ko ima moja mati kak čuden izpad. Zdaj imava z mojim že dva otroka, živiva skupaj in se imamo super...kljub problemom vsakdanjega življenja.

Če se bojiš povedat, bi bilo mogoče dobro najprej poskrbet za stanovanje, vsaj nejemniško. Da imata s tvojim kam it, če se zgodi najhujši možen scenarij s tvojimi starši... Ali pa malo pretehtat zadeve. Si res pripravljena? Jaz sem prvega sina rodila pri 21.letih, ,drugega pa tri mesece nazaj, torej pri 25.letih...sem bila čustveno zrela in mi ni žal za to. Ni pa lahko brez podpore staršev in družine...verjami, vem...

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 8:11:06   
blaža
8, mesecev sta skupaj, ne živita skupaj in delata na otroku?user posted image

Za moje pojme totalna loterija, da bo med vama vse ok. ne rečem, da vama ne bo ratalo, je pa totalna loterija.

Otrok včasih prinese določene spremembe, tako pozitivne, kot negativne, kar se tiče partnerskega odnosa. In če tega nimaš utrjenega,.. sej zato se pa tolko folka loči.

No v vsakem primeru ti želim, da vama rata. Ne bi blo slabo, če bi se takoj odselila k njemu, ker se boš tako in tako preselila, če zanosiš- predvidevam. V tem času bosta le nekaj cajta živela skupaj in malo videla kako in kaj, ter kakšno reč pripravla, če zanosiš, lepo v miru.

Ne vem, jaz bi se raje prej odločla, da se tja preselim, pol pa lepo počasi.

Jaz sem z mojjim najprej dve leti hodla kot fant in punca, pol sva dve leti živela skupaj in šele ko sva videla, da se lepo ujameva, sva se poročila( to nima veze, če nimaš te želje, midva sva imela), in šele nato sva mela otroka. Pa še tako je loterija, da potrefiš nekoga, da se res zaštekaš.user posted image

Srečnouser posted image

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

(odgovor članu DragonLady)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 8:13:22   
blaža
Aja pa še glede staršev. Če si dovolj zrela, jima boš povedala, ne glede na posledice. Če se tako odločiš in si dovolj zrela, moraš stat za svojo odločitvijo, glede na to, da delate na otroku in si si tega fanta izbrala za življenjskega sopotnika.


_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

(odgovor članu blaža)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 8:23:34   
mateyka
glede pripomb o narodnosti - poročita se in potem ne boš več prespala pri "enem Bosancu", ampak svojem možu, ne? pa še vedeli bodo, da sta resna in ni to "vikend" fant. soočit se bodo moral, da bo "južnjak" del tvojega življenja (vsekakor ga bodo bolj resno obravnavali).

pa mogoče bi se prej preselila v skupno stanovanje, preden začneta delat na otroku?

(odgovor članu blaža)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 8:24:04   
Andromeda

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Glede na to, da ti že povedati staršem za nosečnost predstavlja težavo, menim, da bi bilo morebiti bolje, da z odločitvijo za otroka še nekoliko počakaš. (Morebiti narediš faks, zaživita skupaj ipd... ).

Zrel za vzgojo svojih otrok si po moje tudi takrat, ko si dovolj zrel, da reakcije staršev na tvoje osebne stvari ne predstavljajo hujših problemov. Pa mislim čisto dobronamerno.


Podpis.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 8:25:52   
stanč
živjo

jaz sem svojega spoznala v srbiji in sva bila skupaj le po en teden ali 10 dni na vsake 2 do 3 mesece. po 10 mesecih sva se poročila in je prišel v slovenijo živet k meni.  vendar pa sva z otrokom počakala ker sva morala videti kako bo šlo skupno življenje in se je vse lepo izteklo.

če si želita otroka je to lepo in delajta na temu. poiskusi svojim staršem lepo razložiti kako in kaj saj glede na vse te imajo radi in bi zate le najboljše. kaj je narobe  s tem da je bosanec ne razumem saj jaz sem slovenka on pa srb pa se moja drzžina v to ni vmešavala.
res pa bi bilo najbolje da začneta živeti skupaj in se navadita delati kompromise, kajti v skupnem življenju samo ljubezen ni dovolj.

upam da boste kmalu postali lepa družinica.

(odgovor članu blaža)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 8:33:12   
benika
Če je želja po otroku iz obeh strani, potem go for it. Ampak samo ne potem jamrat čez kako leto tule gor, da vama ne gre, da se ne razumeta, premalo poznata...Kar se tiče zaničevanja tvojega fanta-povej ti očetu, da je marsikateri Bosanec boljši kot pa Slovenec!

Glede staršev pa...polnoletna si, samostojna, predvidevam da dovolj pametna, da si ustvariš lastno življenje. Ko boš noseča, jim boš morala povedati tako ali drugače, ne glede na njihovo reakcijo. Situacijo bosta morala sprejeti takšno kot je, vsekakor pa bosta onadva na slabšem, če se bosta oddaljila od tebe.

Kar pogumno.

< Sporočilo je popravil benika -- 20.3.2011 8:35:44 >

(odgovor članu stanč)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 8:47:28   
butt3rfly
ma dajte babnce, no... za koga delate otroke? zase, ker si jih želite, al za svoje tastare doma? sploh mi ni jasno, zakaj se tu tuki zdej neki sprašujete in dvomite o reakcije svojih staršev. če so vredi, bodo sprejeli, če ne, jih pošli nekam. bolj enostavno je, kot pa nekteri mislite.

(odgovor članu benika)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 10:03:34   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Zdaj vas lepo prosim za nasvet, kaj bi vi naredile na mojem mestu, fanta imam res rada in želim si uresničiti željo po otroku in imeti otroka z moškim, ki me ima rad in s katerim se razumeva.


Kaj naj narediš? Ne vem, a imaš občutek, da ti bo fant ušel v Bosno user posted image  in tako ne boš dobila njegovega otroka?

Meni se zdi, da si se kar nekam zaletela in želiš dobiti otroka iz nekih skitrih, a nepravih razlogov v tem trenutku.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 10:29:25   
kajajaka
IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Zdaj vas lepo prosim za nasvet, kaj bi vi naredile na mojem mestu, fanta imam res rada in želim si uresničiti željo po otroku in imeti otroka z moškim, ki me ima rad in s katerim se razumeva.


Kaj naj narediš? Ne vem, a imaš občutek, da ti bo fant ušel v Bosno user posted image  in tako ne boš dobila njegovega otroka?

Meni se zdi, da si se kar nekam zaletela in želiš dobiti otroka iz nekih skitrih, a nepravih razlogov v tem trenutku.


podpis, če je "tapravi" lahko počakata še nekaj časa. Tudi sama si na začetku napisala, da se fantu zdi prehitro za otroka...
On pri 35 še vedno ne bo prestar za otroka, in če bo takrat še vse tako idealno, kot je sedaj - bo to pravi čas za otroka.
Sicer se mi pa kot predhodnicam zdiš premalo "zrela" že zaradi dejstva, da so starši zate najpomembnejši - mislim njihovo mnenje... Ko boš sposobna reči staršem : "bosanc je, rada ga ima, jaz sem si ga izbrala ne glede na vaše mnenje in z njim nameravam imeti otroka"... in te ne bo strah tega povedati... Takrat boš dovolj zrela in smostojna. Nič prej.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 12:18:06   
eva1
Moje mnenje-ok skupaj sta 8 mesecev, tebi se zdi ogromno, meni malo, ker niti poznata se ne v detajle, to se spoznaš šele ko z nekom živiš dalj časa, nimaš službe, nimata stanovanja...vem da je želja velika a raje počakaj še nekaj mesecev!
Poiščita si eno malo stanovanje, zaživita skupaj,najdita službe,  potem pa naredita otroka!
Veš jaz sem s svojim sedaj možem začela pri 15 letih, pri 18 sem si močno želela otroka(tudi straši so imeli mojega takrat še fanta ful radi, smo se razumeli,vem da če bi takrat zanosila da bi mi pomagali)...ampak sem se odločila, da najprej zaživiva skupaj(kar sva takoj po srednji šoli-vmes je bilo še obdobje polno kreganj(šele potem ko sva zaživela skupaj, prej je bilo vse popolno), vmes sem se odselila stran od njega, amapk sva bila še vedno par, je pa bilo čist tu mač vsega, imela sva se ful rada, skoz...potem sva se pogovorila kaj naju moti, kaj spremeniti če želiva ostati skupaj..in sva zopet začela graditi odnos na zdravi ravni, se spet preselila skupaj, super zaživela, oba imela redne službe, si uredila vse potrebno, potem pa je prišel prvi otrok, ki naju je popolnoma povezal, pa druga, pa poroka, pa tretji..in sedaj sva skupaj že 13 let res se imava rada, vse nama štima, imava 3 zdrave otroke , redni službi, ljubezen in spoštovanje!!!
Mislim da če bi takrat zanosila, ne vem če bi se vse tako super končalo, ker sva pač mogla dozoret za vse skupaj...tebi pa srečno!!!

(odgovor članu kajajaka)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 12:20:43   
Anonimen
Oh draga moja. Ja vem kakšni očutki se prevladajo.Hočeš njegova otroka tako da ga lahko privežeš nase in tudi zato ker ga taaaakooo ljubiš. Ampak vse to mine.
Definitivno je treba z nekom živet dalj časa,takrat vidiš kakšna je oseba s katero si.Otrok ne bo pobegnil nikamor.

(odgovor članu eva1)
  Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 12:36:20   
Anonimen
jest si po osmih mescih vikend zveze ne bi upala imet otroka z nekom. hudiča, še po 5ih letih vikend zveze ne bi bla tko prepričana, če bi do tega prišlo v situaciji v kakršni sem sama zdej. Sej je lepo da se imata rada in vse, ampak pred otrokom se preselita skupej pa živita skupej vsaj pol leta... če vama to znese in štima, potem ok. in dokler bodo tebi starši in okolica tok pomembni oz. si boš jemala k srcu, kaj si mislijo o Bosancu, tut mislm da zadeve še niso zrele za kam naprej, kaj šele za otroka.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 15:39:49   
polho3006
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Glede na to, da ti že povedati staršem za nosečnost predstavlja težavo, menim, da bi bilo morebiti bolje, da z odločitvijo za otroka še nekoliko počakaš. (Morebiti narediš faks, zaživita skupaj ipd... ).

Zrel za vzgojo svojih otrok si po moje tudi takrat, ko si dovolj zrel, da reakcije staršev na tvoje osebne stvari ne predstavljajo hujših problemov. Pa mislim čisto dobronamerno.



Podpis!!!

Mnenje staršev...ko ti bo njihovo mnenje glede očeta tvojih potrok postalo nepomembno, potem boš vedela da si zrela za otroke, do takrat pa ....najprej odrasti, naredi šolo, najdita si stanovanje, po možnosti naj ima vsaj eden službo preden se gresta strašesvstvo. Če je pa tip Bosanc, pa koga to briga!!! Če ga imaš ti rada, če želiš da je on oče tvojih otrok....pa tudi če bi bil Marsovec nima veze.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 20:57:57   
Anonimen
Nekatere izmed vas ste napisale, da dokler mi bo mnenje mojih staršev pomembno i nse bom sekirala kaj bodo oni porekli na mojo nosečnost, da do tedaj nisem zrela za otroka. Kako lahko to rečete? Seveda mi je mar kaj si mislijo, navsezadnje so moji starši, ki so me vzgajali, da sem zrasla v pošteno punco in sem do tedaj dosegla to kar sem, so me spodbujali, mi pomagali, ko sem rabila pomoč. In potem naj se še trudim, da mi bo vseeno kaj porečejo na to, da je njihova hčerka noseča? Jaz se bi kljub njihovemu nestrinjanju odločila za otroka, tukaj oni niso merilo, napisala pa sem, da me skrbi, da jih bo ms tem razočarala, ke bom mogla za določen čas prekiniti študij, saj vsi verjamejo vame in so ponosni, ker se šolam.

Pa še nekaj: Fant živi sam v stanovanju, jaz sem od četrtka do nedelje pri njemu, ne morem reči, da živim pri njemu, saj sem od ned. do čet. na Obali, tako da je ravno pol-pol. Ni nama treba iskati stanovanja, če bi zanosila, bi se (kar sploh ni dvoma) takoj preselila h njemu in si ustvarila nek skupen dom.

(odgovor članu polho3006)
  Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 21:05:44   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Nekatere izmed vas ste napisale, da dokler mi bo mnenje mojih staršev pomembno i nse bom sekirala kaj bodo oni porekli na mojo nosečnost, da do tedaj nisem zrela za otroka. Kako lahko to rečete?


Tvoji starši nimajo mnenja-mnenje je podprto z argumenti. Oni samo opletajo s stereotipi, ki ne povedo nič. Dejstvo, da je fant Bosanec, nima nobene veze s tem, kako bo rasel otrok.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
20.3.2011 21:34:08   
nusi
To, da se obremenjuješ z mnenjem staršem zame ni nek pokazatelj tvoje nezrelosti, več ali manj smo vsi veseli, če nas starši podpirajo. Očitno sta se itak že odločila, če delata na otroku in vama želim vse dobro. Sama sicer ne bi tako hitela, zakaj si ne vzameta več časa, pa ne pravim, da moraš imet naprej fax, pa hišo, avto, psa, bazen... user posted image . Bodi iskrena do sebe, če si to res želiš in verjameš, da delaš prav, potem ti tudi kritike drugih ne bodo prišle do živega.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
21.3.2011 8:27:32   
Anonimen
Jaz sem zanosila pri 20ih, ko sva s fantom bila le 6 mesecev skupaj. In nikoli mi ni žal. Anonimna, če čutiš, da je želja res močna, potem kar. Otrok ostane tudi, če gre zveza po gobe tako da nikoli ne ostaneš brez vsega (če se tega bojijo vse ki so komentirale).
Jaz sem vedno imela v mislih to da je bolje imet mlad otroke, kot pa dajat prednost vsem ostalim stvarem. (offtopic) Če samo malo pogledaš po forumu, vidiš, koliko je takšnih, ki se za otoke trudijo pa jih ne morejo naredit po naravni poti ali sploh naredit, sita sem jamranj. Sem mnenja, da jih je treba imet mlad. Šolo lahko delaš tudi z otrokom- preverjeno. Tako, da poslušaj srce in javi kako sta se odločila.
Pa lp

(odgovor članu nusi)
  Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
21.3.2011 9:05:25   
Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Če samo malo pogledaš po forumu, vidiš, koliko je takšnih, ki se za otoke trudijo pa jih ne morejo naredit po naravni poti ali sploh naredit, sita sem jamranj. Sem mnenja, da jih je treba imet mlad.
Pa lp



ti si sita jamranj? pomisli na tiste, ki kljub mladosti ne morejo zanositi. veliko je odvisno od starosti, seveda. ampak prosim ne zdej pa vse v isti koš metati, ker je še milijon drugih dejavnikov tukaj. če bi blo vse tako enostavno, sploh ne bi blo debat in polemik o tem.

glede avtorice posta: če bi bila pripravljena za otroka, tak kot praviš, ne bi tukaj na forumu spraševala, kaj narediti, ampak bi to naredila. mislim, da še nisi zrela. toplo ti polagam na srce, da dobr premisliš, v kaj se spuščaš. zdi se mi, da se preveč na svojega fanta zanašaš (on ima službo, on ima stanovanje...). ali ne bi bil dobr občutek reči, tud jst imam nekaj, nekaj sem ustvarila, naredila in tako posledično omogočila svojemu bodočemu otroku boljše življenje. ne pravim, da tud kasneje nebi šlo, ampak zame je to lažja pot. konec koncev se moraš pa ti sama odločiti, saj boš ti tista, ki bo nosila posledice svojih odločitev. želim ti vse dobro, pa kakorkoli se bo že izšlo. user posted image

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
21.3.2011 9:23:47   
ribica.
Glej, če ti praviš, da že živita skupaj potem ok. Ker samo videti se za vikend, in živeti skupaj, je velika razlika. Dokler nisi res skupaj, nimaš pojma, kako je to. Nisem pa pristaš tega, da bi se zdaj morala poročit, samo da bi staršem lahko rekla da on ni samo nek bosanc ampak tvoj mož. Saj to je vendar isto kot povedati jim za nosečnost. KO si dovolj zrel, ne rabiš štempla na papirju, da tvoji starši tvojega izbranca ne kličejo več bosanc. In ko si dovolj zrel, se ne obremenjuješ kaj bodo starši rekli na to, da si noseča. To so tvoje odločitve. Zavedati se moraš edino to, da so trajne.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
21.3.2011 10:52:45   
kristinaj
pa kaj ti si nora... po 8 m kar se poznata delata na otroku... bejži no.....

seveda si ga on želi, pri 30 ga že verjetno cajt  malo preganja.. verjetno vsi njegovi kolegi že imajo otroka on še ne  in je dobil tebe žrtev, naivno študentko..... ajo ajo ajo...

dej nehi ga srat.... najprej doštudiraj, dobi fajn službo, verjetno boš do takrat že tipa zamenjala za mlajšega bolj duhovitega s katerim boš delala na user posted image ....

ej bejba imaš še najmanj 10 let cajta za ga narest...  ne hiti, da ti ne bo žal....  

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: Želja po otroku, starši, nosečnost
21.3.2011 13:06:12   
pefika90
Svetujem ti, da premisliš o tem, da ne bo otrok potem ˝žrtev˝.

(odgovor članu kristinaj)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Kako čim prej zanositi?
Za zanositev se mora ujeti veliko stvari, v vsakem primeru pa je izbira ustreznega časa resnično najbolj pomembna. Kako ...
Motnje menstrualnega ciklusa so precej pog...
Vsaka ženska obdobje pred menstruacijo in med njo doživlja drugače. Motnje menstrualnega ciklusa so različne in pogoste....




Jaslice ali varuška
пеперутка16

Bi otroka raje vpisali v vrtec ali najeli varuško?