 |
RE: Kaj je naporno, če imaš dva mala otroka
2.3.2011 12:21:18
|
|
|
|
ronja
|
Ampak se ne bi menjala z nekom ki ima samo enega ali ki ima večjo razliko.
Jaz tudi ne! Zdaj sploh ne! Za otroke je suuuuper, ker so res vrstniki - samo za mamo je pa vsaj prvo leto res naporno (če imaš oba otroka doma - še nisem slišala ene rečt, da ni bilo naporno, ki ne bi imela starejšega v vrtcu). To ni razlog, da ne bi imel - samo vprašala je, kaj ej tako naporno, pa sem povedala . Je pa res, da si jaz nisem upala met še enega takoj za prvima dvema (glavni razlog je bil sicer služba), tako da bi se morala prav podvizat, če bi te hotela ujet z letnicami (sta 2007 in 2009).
Tretji je pa vragec podnievi in ponoči, eto, ko misliš da ne moreš nič več doživet dobiš tretjega hudička
Midva sva že taprvo tako dobila, tako da sem mislila, da je kaj narobe s tadrugo, ko je prvič zaspala za 2 uri! Pa se spomnim, kako sem bila paf, ko sem pri Lejli pojedla eno kosilo v miru v p. - Ronja se je vedno zbudila med obrokom in sem jo morala vedno imet na rokah - že v p. Ampak saj pravim: jaz ne maram pustit dojenčkov jokat, pa me precej okoli obračajo . Je pa res, da zdaj sta pa ful pridni (ok, če odštejemo spanje, ko primarširata k nama - ampak Lejla šele zjutraj! Ronja pa tuid samo hoče bit zraven, dostikrat niti ne veva, kdaj je prišla), sta očitno vso napornost v 1 letu pokurili;)
Kolikor razumem, avtorica teme sprašuje o primerjavi med majhno (nekaj mesečno) razliko in med večjo (več let).
bambina, preberi še 1x: avtorica specifično sprašuje za razliko, ko zanosiš še na porodniški - torej je maksimalna razlika manj kot 20 mesecev (pri 11 mesecih prvega otroka greš delat, 9 mesecev nosiš)
Do spočetja lahko namreč tudi pri povsem zdravi ženski mine veliko mesecev).
Lahko se ti zgodi tudi obratno: da si rečeš, ah saj še ne bo takoj, pa te preseneti, maš precej takih tem tu;). Čisto vsak mesec imaš namreč enako šans, da zanosiš, tako 1. kot 20. mesec (ko dobiš m., seveda, oz. že cca 14 dni prej)
razlika v starosti med otrokoma nenadoma postane (pre)velika.
jaz sem zagovornica male razlike, pa si vseeno tega ne bi upala napisat. Ker mi je toliko mamic že reklo, kako se njihovi otroci super štekajo, čeprav je razlika med njimi velika. Tako da ne vem, če lahko rečemo, da je neka razlika prevelika. Pri nas doma smo bili z veliko razliko (midve s sestro 7 let, midva z bratom 5 let, onadva pa torej 12 let razlike). Pa ne morem rečt, da se nismo zastopili. Samo ko pride otrok v puberteto, mu malček ni več zanimiv (večini, so izjeme, moj sošolec v srednji je bil pa recimo čisto nor na svojega malega bratca, pa sta bila tudi kakih 10 let razlike). Tako da po moje ni pravil.
Pa to ne pomeni, da joka. Biti moraš le dovolj spreten, kreativen, da znaš zamotiti tako enega kot drugega, da nihče ni zapostavljen.
In to se da, ko je en otrok star 3 leta in pol, se strinjam, takrat gre krasno! In takrat je ful lahko bit pameten . Meni tudi zdaj ni problem, hehe. Ko je pa en otrok star 1 mesec, drugi pa 18 mesecev, bosta pa oba jokala, če pač oba trenutno rabita mami. In točno o tem govorim. Me prav zanima tvoja metoda, kako 1 mesečnika prepričaš, da pa ni lačen in da naj ne joka, ker se je starejši udaril. To bi prav zares rada slišala, mi mogoče še kdaj pravi pride .
Kakorkoli, jaz te debate nisem vzela kot tekomavanja kdaj je težavneje, če si jo ti, ti z veseljem predam svoj boj, saj verjamem, da je s tako majhno razliko naporneje.
Nisem vzela tega kot tekmo, ker je itak vsakemu jasno, da je zdvema malima težje kot z enim malo večjim, jasno pa je, da je s tremi malimi še težje in potem z vsakim še malo težje, vse je pa odvisno še od pomoči (eni mami samohranilki je lahko z enim "težkim karakterjem" bolj naporno kot dvema staršema s tremi pridnimi otroki).
Zmotilo me je to, ko si rekla, da je isto - pa ni. Vem, ker imam zdaj eno 3,5 letnico doma in vem, da se da s 3,5 letnico vse zmenit. Pa tudi z 2 letnico se da skoraj vse zmenit. Razumeta, če ne moreš skočit tisto sekundo. Razumeta, če je drugi slabo. Razumeta, če je nekaj nujno in ne more počakat. 17-18 mesečnik pa tega še ne razume. In tudi če mu zelo razložiš, pa trenutno razume, bo pozabil čez pol minute. Dejstvo je, da imaš za tega prvega otroka več časa, če ti drugega uspe prej uspavat in se mu to splača (dat 10 min. mir, da ima potem pol ure mamo zase). To 2 letniku lahko razložiš (preverjeno). 18 mesečniku pa ne (vsaj moji jaz nisem mogla dopovedat, pa nisem edina tu s takim problemom). 3,5 letnika lahko pustiš na terasi, da se igra in greš v spalnico uspavat dojenčka, 18 mesečnika pa ne moreš, še 2 letnika ne.
18 mesečnik čez pol minute pozabi, da bi moral bit tiho. In potem je dojenček že znerviran in ne more zaspat in uspavanje traja dlje kot pa če bi bil 5 min tiho. Verjamem pa, da si to težko predstavlja nekdo, ki tega ni dal skozi. Ljudje dostikrat pozabljajo, kako je bilo, ko so bili njihovi otroci čisto mali - v spominu ti ostanejo pri 2 letih, ko znajo že svašta, pa se ne spomnijo, da je pa še nekaj mesecev nazaj vse to bilo mission impossible. 3,5 letniku komot razložiš, kaj se njemu splača in bo to razumel in sodeloval. 18 mesečnik še ne misli tako daleč.
. Vendar pa skušam avtorici teme povedati, da, če ima željo in vse ostale pogoje za drugega otroka, naj ne odlaša zgolj zato, ker jo je strah "napora".
Tega ji ni nobena predlagala. Vprašala je, kaj je naporno in smo odgovorile, kaj je to, kar je naporno. Kot lahko vidiš pri skuštrani in meni, se nekaterim ljudem zelo obnese to, da se pripraviš vnaprej, da veš, kaj (tudi napornega, težkega) lahko pričakuješ. Ker si potem trdnejši, ker si pripravljen.
Ker pri dveh otrocih nikoli ni enostavno, razen, kot že rečeno, pri občutno starejšemu prvemu otroku.
Tudi tam ni enostavno, ker je bil dolgo edinec in je lahko še toliko težje mu ne dat občutka, da je zapostavljen, saj je bil veliko let navajen, da se vse vrti okoli njega.
Če pa znaš uspešno krmariti med potrebami/željami enega in drugega, si lahko še tako težavno situacijo olajšaš tudi pri dveh zelo malih sončEkih.
Javi se, ko boš imela 14 mesecev razlike, kot metulj, ok? 3,5 let pa ni glih mala razlika in takrat je lahko bit pameten, kaj vse bi ti znal, če bi bil v tej situaciji . Seveda je pa vse drugače, če imaš nekoga, da ti skrbi za gospodinjstvo ali pa če imaš otroka v vrtcu ali pa če imaš babi servis. Moje se nanaša na "samozadostne".
kerensa, prav fajn fante maš
kot ste rekle itak ni nikol ok, če so že veliki ali majhni. Vedno se kake fore. Je pa seveda še čist od otroka odvisno in pomoči (mož).
Ne, obratno: vedno je ok - samo vsaka odločitev ima svoje minuse. Je pa res, da je veliko odvisno od otroka in pomoči (saj pravim, da sem jaz brez lubija čist shujšala ).
Saj smo mladi, bomo že zmogli
Tako se govori!
e pa res, da sta bili obe že kot dojenčici pridni kar se tiče spanja. Obe spale cele noči od nekje meseca in pol.
Kako naredite take otroke?
Ne ni naporno, vsekakor je bolj naporno imeti stare 0-2-4 leta. Torej 3 majhne.
Uh, to ti pa rada verjamem!
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
ponosna na naju,ker nam uspeva res VSE!Kakšen krat je kaj težko,a de potrudimo rešitit kako drugače. 
(sedaj smo stari pol leta).. 
Naporno? Je blo, ja. Od Julijinega 4 meseca do 9 meseca, sem mislila, da me bodo kam peljali. Tamala je imela žurke ponoči, Jakob je bil itak doma in ni bil še v vrtcu. Se mi je že pošteno mešalo. 
. To rundo smo ble z malo v B in je bla kr kriza. Bi rada bla z obema pa pač ni šlo. Ma se da. Kljub krizicam in težavicam sem prepričana, da sta lih za en prav razlike.
Ne ni naporno, vsekakor je bolj naporno imeti stare 0-2-4 leta. 
