|
RE: Kaj je naporno, če imaš dva mala otroka 1.3.2011 11:25:10
|
|
|
|
ronja
|
- Naporno je uspavat ta dva otroka, ki praviloma nista isti čas zaspana, ker en čez dan večkrat spi, drugi pa v najboljšem primeru enkrat. Jje pa "tavelik" še pramali, da bi razumel, da mora bit vsaj približon TIHO, medtem ko uspavaš tamalega, da naj NE lazi po postelji medtem, ker ga ruka in mali ne more zaspat, itd... Pa ko uspavaš velikega in se mali začne jokat,... - Pa ko mora it velik na wc, ti pa dojiš malega, tavelik je premali, da bi dolgo držal, tamalega ne moreš iz joške vršt,... - Pa ko sta oba bolana, pa te oba naenkrat rabita, pa moraš oba hkrati držat v naročju in potem ne moreš na wc, na moreš jest, kaj šele spat. - Pa ko moraš tavelikemu skuhat, ker pač že je navadno hrano, tamali pa je dojenček in se rabi caratat (lahko temu rečeš, da ima krče, če češ;) in ga ne moreš nekam odložit in moraš kuhat z njim v roki - to je precej težje - če ne verjameš, si zveži eno roko zadaj, pa probaj . - Naporno je it na sprehod, ker je hudičevo težko pozimi oblečt dva otroka, od katerih noben še ne more kaj dosti sam naredit. Zato, ker nočeš, da bi en čisto oblečen čakal, da drugega zrihtaš, ju oblačiš izmenoma in to seveda še dlje traja in na koncu si čisto zmatrana. Poleti ni problem, pozimi je pa ubibože. - Naporno je it z dojenčkom in malčkom po stopnicah, če malček še ne hodi dobro po stopnicah,ti pa po porodu naj ne bi nosila ravno 15 kil v 3. štuk. - Naporno je to, da ju ne moreš pustit niti za sekundo samih, ker tavelik še ne razume, kaj vse lahko škoduje tamalemu. Zato moraš ves čas vlačit dojenčka s sabo, malček ti pa itak sledi. Naporno se je potem tuširat v kopalnici, pa hkrati gledat oba otroka in ju mirit, da boš takoj. - Naporno je bit cel dan z njima, ker imata različne potrebe: recimo en ima rad đumbus, bi najbolj užival na najbolj divjem glasnem igrišču, dojenček se ti začne pa jokat tam, ker ga je strah teh glasov. Dojenček je lahko recimo bolj miren (ali pa obratno). - Naporno je to, da ko se tavelik udari, tamalega pa dojiš (ja, skoz dojiš - vsaj take so moje izkušnje ). In bi rada skočila k tavelikemu, pa potem probaš s tamalim na joški to naredit, pa si zmatrana od tega, verjemi. Skratka: zelo mali malčki se še veliko spotikajo, padajo, velikokrat morajo na wc, velikokrat so lačni in ne morejo dolgo počakat na hrano - to lahko povzamemo kot da še kar precej rabijo mamo (ali očeta, samo če imaš dojenčka si vsaj na začetku ti na porodniški). Dojenčki pa tudi: previjat, dojit, uspavat - to ogromnokrat na dan. Ni vrag, da se to ne poklopi vsaj v polovici primerov. To te precej izčrpa, ker potem vedno probavaš neke kompromise, na koncu pa ti zmanjka zate, če ni tam nekdo, ki zate vsaj malo poskrbi - beri: oči. (Vsaj tako je pri meni - za ilustracijo: ko smo bile same na morju predlani (tavelika je bila stara 2 leti, tamala pa pol leta), sem shujšala pod 50 kil v enem samem tednu. Nisem mela časa jest in spat in vedno sem lahko izbirala eno ali drugo. Samo jaz sem mal smotana, kar se tega tiče - ne morem pustit malih otrok jokat. PS: to velja, če starejšega otroka nimaš v vrtcu. Če ga imaš, se lahko dop. posvetiš malemu, popoldne velikemu, itak pride oči in prevzame dojenčka in je seveda precej lažje. PPS: meni se zdi idealna razlika 2 leti do 2,5 let. Takrat otrok dobro hodi, tudi malo dlje, tudi po stopnicah gor in dol, sam je vse, ni mu treba nič pomagat, samo na koščke mu narežeš, to je vse, sam se tudi že malo obleče, copate obuje, sam gre lulat (no, kakor kateri),... Skratka meni se zdi ogromna razlika v tiste pol leta. Za otroke ja pa gotovo super, če so zelo skup. Ampak je pa naporno.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|