RE: Kaj naj naredim? (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo

picola1 -> RE: Kaj naj naredim? (24.2.2011 13:32:13)

IZVIRNO SPOROČILO: ssevin

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

podpis pod Peggy.

V vajin zakon nihče več nič ne vlaga: ti furaš življenje, svojo bolno mamo, otroka, on svoje hobije, otroka, skup nekak še gospodinjstvo, to je pa to. Nihče od vaju p ane vlaga v vaju. To delata oba narobe in drug drugemu očitata in imata oba prav. Samo nekdo mora prvi nehat. Ali pa če se dol usedeta, pogovorita in oba hkrati nehata - kritizirat in začneta vlagat.



Ja in kak naj to nardita, če se on po kafičih se vlači?? Nekak je lažje rihtat zadeve sproti, če sta doma oba, kot pa da en vedno fali.


Joj, za en pogovor bosta pa že spacala skupaj tistih par uric...Sej ni menda 24/7 v gostilni (al pa ona pri svoji mami oz. z otroci)...Če bosta imela oba voljo, se da marsikaj naredit. Če pa ne, se bo pa itak slej ko prej pokazalo...Sam za moje pojme non stop teženje, prošnje, ukazi in ne vem kaj še vse niso reševanje problema, čeprav marsikdo tako misli (kao že 10 let se samo jst trudim, dopovedujem, prosim, itd., ko pa vprašaš, če sta se dol vsedla pa resno pogovorila ali pa celo šla do kakega strokovnjaka pa je odgovor ponavadi negativen).



ronja -> RE: Kaj naj naredim? (24.2.2011 16:11:04)

Občasno pazi na otroke, vendar jih po parih urah porine moji mami v varstvo. Ima jih rad. 1-2x tedensko skuha kosilo. Obeša cunje (vse na izrecne "ukaze")

nives, ali res misliš, da bi vse to lahko naredil, če bi ves čas po gostilnah sedel?

Dobila kronično bolezen, neozdravljivo. Takrat še nekako stal ob strani. Preživela.

Očitno ni ves čas hodil po gostilnah, če ji je ob bolezni stal ob strani.

Umrl mi je oče, naša dobričina, nimam besed za opisati tako dobrega nesebičnega človeka. Vse to, kar moj mož ni.

smrketica, tvoj mož ne bo nikoli tak kot tvoj oče - ta je bil samo eden. In očitat mu, da ni to, je nefer - njega imaš rada zaradi njegovih dobrih lastnosti, ki jih mogoče tvoj oče ni imel, ne? Ne more imet en človek samo dobrih lastnosti, drugi pa samo slabih - če tako vidiš, potem narobe gledaš oz. idealiziraš/demoniziraš, ker svet ni tako črnobel.

Prevzela nase skrb za mati in za domačo hišo. Mož pri tem ne želi sodelovati, ker po njegovih besedah-on ni za hlapca, on ima svoje življenje in skrb za moje starše, no sedaj samo še mati, ni njegova skrb.

To sicer ni najlepše povedano, vendar je res: če prav razumem si se za domačo hišo odločila ti, ne vidva skupaj. Tvoji starši so vsekakor predvsem tvoja skrb, čeprav je lepo, če tudi on pomaga. Vendar prav njegova dolžnost pa to ni, da se bo vsemu odpovedal zanje. Normalno, da vsi pomagamo, ampak vsi brez izjeme to rajši naredimo, če se to ne pričakuje od nas kot nekaj samoumevnega, ampak da se nam nekdo zato zahvali - ker ve, da nam ne bi bilo treba.

Greva tudi mi2 kam, recimo kino, pica, več ne.

To je skoraj pri vseh parih z malimi otroki tako. In samo po sebi ni to nič tako zelo groznega.

Da ne bo zgledalo enostransko, naj v njegov bran povem, da je v preteklosti kaj pomagal pri hišnih opravilih, ki se niso nujno tičali najinega stanovanja

Torej če prav razumem: v vajinem stanovanju je vedno prevzemal svoj delež, samo IZVEN hiše noče prevzet vloge, ki jo je imel tvoj oče?

Recimo preštihati vrt, jojojoj, vedno jabolko spora.

Ampak če si on vrta ne želi in je to v bistvu tvoja kaprica, potem ga čisto razumem! In če prav razumem, si ga on ne želi. Kar ni noben kriminal, nismo vsi za vse. To je tako kot če bi jaz lubiju težila, da mi mora pomagat šivat. Ja, hudiča, če to ni njegov hobi, ampak moj, ga kvečjemu lahko prosim za pomoč, ima pa vso pravico odklonit. Če on hoče met vrt, je drugo, samo tega res nisem razbrala. Vprašaj ga, ali ga hoče ali ne.

Nekako sem furala vse to, dokler mi ni umrl oče. Takrat je bilo meni jasno, da bi moral moj mož, kot edini preostali odrasli moški, pač prevzeti moška opravila nase.
Zakaj bi v bistvu to on MORAL? Ker si se ti odločila, da boš rihtala domačijo? Kaj pa on? Se je tudi on to odločil ali je imel sploh kako pravo glasanja tukaj? Ker meni vse to skupaj diši po tem, da si se kar ti odločila, da bo on prevzel očetova opravila - ki pa jih ne želi. Moja tašča rada nabira gobe, pa če jih ona ne bo več mogla, bi lubija nekam poslala, da bi zdaj pričakoval od mene, da moram jaz to delat. Ok, je blesava primerjava, ker sta dobila streho nad glavo, vendar celo živeljenje pa tudi ne moreš tega odplačevat, da delaš vse, kar ti rečejo.

Nasprotno. Želi stran, kjer bi imel mir.

Želi stran - sam ali z vami? Če želi stran z vami, se mi to ne zdi čisto nič slabega - pač ni človek za na kmetijo in želi nekam, kjer bo manj tovrstnega dela. Ti pa si tista, ki bi rada ostala na domačiji. Ampak ne moreš ga v to napol prisilit in potem pričakovat popolnega sodelovanja pri rihtanju le-te...

da ne bom spet doma dneva preživel kot- pazite- dvorni norček

Kakorkoli se trapasto obnaša, se tudi ti očitno do njega ne prav lepo, če se on tako počuti ob tebi. Pa si lahko ornk bolna in zmatrana, pa vseeno ne daš ljudem okoli sebe takega občutka (preizkušeno[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]). Res je, da v stiski spoznaš človeka, vendar je res tudi to, da se tudi v stiski ne smemo kar kakorkoli obnašat do ljubih.

trenutno mu celo pišem diplomsko nalogo recimo

Zakaj je pa to dobro? Naj si jo sam napiše, ti pa medtem pojdi tečt, se zrihtaj,... najdi spet sebe, tisto pravo sebe, ne podaljšek vaše hiše, skrbnico svoje mame in svojih otrok - sebe.

Mogoče, ampak mogoče, bi pa potem imela celo voljo shujšat!

Lej, on si mogoče govori čisto isto: če bi bila ona še vedno zabavna, prijazna in seksi, ne bi popival okoli, ne bi špilal ves čas rač. igric. S tem medsebojnim obtoževanjem ne bosta nikamor prišla. Pogovorita se in naj vsak pri sebi pomete.

Kako se naučiti ženske diplomacije????

Z ljubeznijo. Ker imaš nekoga rad, mu nočeš stvari kar v faco vršt, ker veš, da bi ga bolelo in se jih trudiš povedat tako, da bo razumel, kaj hočeš povedat, pa da bi ga vseeno čim manj prizadelo. Včasih res ne gre drgače, kot da pop*, ampak večinoma se pa da drugače. Tako za vsakdan sigurno.



Anonimen -> RE: Kaj naj naredim? (24.2.2011 21:43:08)

IZVIRNO SPOROČILO: PeggyBundy

doma imam ženo, vse ji je bolj pomembno od mene. Preveč je navezana na svoje starše, vse postavlja pred naju. Vedno jo nekdo bolj rabi od mene ali je to njen oče, njena mama, najini otroci.


Ali ona sama, njo si pozabila.
Pozabila si tudi na to, da je dobila kronično bolezen, da je bil bolan otrok in da je umrl oče - vse to so stvari, ki se ne zgodijo vsak dan. In pobeg v gostilno je pobeg strahopetnega mulca, ki je zbežal pred problemi, ker se z njimi ni bil sposoben v danem trenutku soočiti.

Tvoj pogled je čisto kul, dokler gre za povprečen every day life mlade zdrave familije.
Ko se začno dogajati bolezni in smrt, se karte mešajo drugače in so prioritete za nekaj časa obrnjene in je treba neko obdobje pač zdržat, da ni idealno, da ni lasten ego na prvem mestu in da so naše potrebe zadovoljene v precej manjši meri kot bi bile v bolj normalnih razmerah.

Zrel človek ima občutek za trenutek, nezrel pa pač zbeži v sladke besede kelnarce.



kalbo -> RE: Kaj naj naredim? (25.2.2011 7:58:16)

Ronja, ti pa še nikoli nisi živela v hiši a ne? Če živiš v hiši so tudi zunaj tvojega nadstropja določeni opravki, ki jih je pač treba opravit. Pa naj bo to upravljanje s centralno, košnja trave, šthanje vrta (to ni baš nuja in tu se strinjam s tabo), rezanje žive meje, kidanje snega.... Vse to spada zraven stanovanja. Lahko pa najameš človeka, ki bo te stvari opravljal namesto tebe. Hiša ni blok. Če gospoda živi v hiši je treba te stvari počet.

Kar se tiče pa skrbi za starše. Ja madona boh pomagej kako si pa ti zakon predstavljaš? Zakon pomeni (vsaj zame) skupaj v dobrem in slabem in seveda tudi v skrbi za starše.



ssevin -> RE: Kaj naj naredim? (25.2.2011 8:52:53)

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Občasno pazi na otroke, vendar jih po parih urah porine moji mami v varstvo. Ima jih rad. 1-2x tedensko skuha kosilo. Obeša cunje (vse na izrecne "ukaze")

nives, ali res misliš, da bi vse to lahko naredil, če bi ves čas po gostilnah sedel?



JA.
Kak to misliš VSE to delal?? Ja, kaj pa dela kaj takega[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Če mene vprašaš ne dela nič. No, kak za koga očitno.



PeggyBundy -> RE: Kaj naj naredim? (25.2.2011 10:16:10)

Kolikor sem lahko razbrala iz Kalbotovih postov, nekje globoko v sebi goji neko sovražnost do moškega spola, sebe smatra za alfa in omego idealnega moškega.
Srečna njegova žena![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

Da nekomu pomagamo, tako ali drugače, se moramo za to odločiti sami. V stvari, v katere smo prisiljeni proti svoji volji, bodo navadno funkcionirale slabo ali ne bodo.

Prav tako jaz vidim, da tale gospod kar nekaj postori doma, moj recimo ne skuha nikoli in ne obeša perila, pa je vseeno dober mož. Četudi to naredi na prigovarjanje, naredi. Lahko bi se tudi obrnil in bi namesto, da obesi perilo, šel in obešal sebe po natakarici.



kalbo -> RE: Kaj naj naredim? (25.2.2011 10:49:01)

IZVIRNO SPOROČILO: PeggyBundy
Kolikor sem lahko razbrala iz Kalbotovih postov, nekje globoko v sebi goji neko sovražnost do moškega spola, sebe smatra za alfa in omego idealnega moškega.
Srečna njegova žena![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]


[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley3.gif[/image] busted



Smrketica -> RE: Kaj naj naredim? (25.2.2011 11:49:38)

Zanimivo zanimivo. V vsakem vašem odgovoru je nekaj resnice.

Bi poudarila, da se ne počutim kot žrtev. Vsaka taka preizkušnja me je naredila neverjetno močno, tako močno, kot nisem bila še nikoli. Če bi ta trenutek iz pekla prišel hudič, prisežem, letim mu naproti in mu odtrgam glavo, če bi bilo treba. Pomoje v tem tiči problem. Nisem več nežna drobna svetlolaska, ki bi se boječe stiskala k moškemu in ki bi v moškemu videla svoje sonce in ki bila svojemu moškemu podrejena (kot 10 let nazaj). Saj veste kaj mislim, moški večinoma težko sprejemajo ženske, ki so močne. Zato pomoje tole klepetanje z kelnarcami.. ker mu manjka klepet v smislu, da on reče, a veš, tam je to in to. pa da kelnarca reče. a reeees, vauuuu. Jaz pa rečem, dej pust te bedarije, a ne vidiš, kolk sem zamtrana pa delo pa služba pa otroc pa blablbabla..še sama sebi bi šla na jetra.

Ne popiva okoli zvečer ali ponočuje. Če odštejemo novoletne službene zabave. Gre za kavice med službo ali po službi, največ za 1 uro. Zmotilo me je, ker sem našla neko chatanje na FB. Pomoje ima res občutek, da ga jaz ne rabim druzga kot za najnižja fizična dela, ker če bi mi bilo do njega, bi se kdaj tud zrihtala, da bi vsi videlo, kako fejst ženo ima (in ne samo pametno).

Sva po večurnem pogovoru prišla do osnovne resnice- imava različne vrednote- njemu več pomeni šport, meni pa delo. Jaz prvo vse naredim, če ostane čas, na hitro oddelam 15 min na orbitreku, on pa prvo gre tečt, če ostane čas, pa posesa stanovanje recimo. Poskušala bova z kompromisom. On se bo vključeval v fizična dela jaz se moram res vzeti v roke, telih 15 kil ne morem več opravičevati. Ko sva se spoznala, sem jih imela 60, ko sem zbolela, sem shujšala na 50 (!). Zdravljenje in vsaka nosečnost je dala svoje in dan pred zadnjim porodom sem jih imela ...101.... Sedaj sem mukoma prišla do 75. Še vsaj 10.

Začela sva delat na nama. Sva se šla savnat za par ur, greva smučat, ipd.

Sem pa zelo utrujena, res. Sem mislila, da ko se poročiš, da je konec sekiranja v zvezi z ljubezenskimi zadevami, da je partnerstvo samouveno, pa vidim, da je to šele začetek!

Hvala vam za mnenja, želim si še kako!



kalbo -> RE: Kaj naj naredim? (25.2.2011 12:06:06)

IZVIRNO SPOROČILO: Smrketica

Sem pa zelo utrujena, res. Sem mislila, da ko se poročiš, da je konec sekiranja v zvezi z ljubezenskimi zadevami, da je partnerstvo samouveno, pa vidim, da je to šele začetek!



Partnerstva in zakona pa nikar ne imej za samoumevno. Na tem je treba delat. Pa izprezi že zavraga. Pa pojdi z njim tečt namesto da posesaš, al pa koneckoncev na pir počvekat o traparijah, se narežat starim štosom. Ostalo pride sproti. Tud skuhano ni treba met glih vsak dan, sej v gostilnah tud za sabo spakirajo in ni drago. V glavnem odtegni se, ker se ne rabiš raztrgat in tud pol parcele ne rab bit razkopane za vrt. Zadost je 2x3m za solato in fižol, to maš pa preštihano v eni uri.
Glede na zadnji post tud on ni glih fikus za šankom, tako da je še upanje zanj.



ronja -> RE: Kaj naj naredim? (25.2.2011 12:31:37)

Ronja, ti pa še nikoli nisi živela v hiši a ne?

Sem živela v hiši, kar nekaj časa - nekje 10-15 let. Me pa veseli, da sva zdaj prišla do iste ugotovitve: da tale tip ni nek totalen lenuh in kreten;).

Ko se začno dogajati bolezni in smrt, se karte mešajo drugače in so prioritete za nekaj časa obrnjene in je treba neko obdobje pač zdržat, da ni idealno, da ni lasten ego na prvem mestu in da so naše potrebe zadovoljene v precej manjši meri kot bi bile v bolj normalnih razmerah.
Zrel človek ima občutek za trenutek, nezrel pa pač zbeži v sladke besede kelnarce.

S tem se strinjam. Vendar ne vemo, koliko časa je minilo od vseh teh stisk. Ker ne vem koliko let se pa človek ne sme šlepat na ta račun, da se mu je vse hudo zgodilo - ker vsem se kaj hudega zgodi, pa moramo it naprej. Vsak rabi, da se mu partner kdaj nasmeji, ne da ga samo kritizira in mu "ukazuje". Vsak rabi bit slišan. Tudi če so njegove ideje trapaste (to je itak zelo relativno). In tudi v stiskah je po moje to dobra praksa, da vseeno ne razmišljaš non stop samo in izključno o tem - ker potem se ti res lahko sfuzla.

Ja madona boh pomagej kako si pa ti zakon predstavljaš? Zakon pomeni (vsaj zame) skupaj v dobrem in slabem in seveda tudi v skrbi za starše.

Predstavljam si, da si pomagava, da pa vidiva to in se drug drugemu za to zahvaliva. Ne da je to obveza, ampak da je to izbira. Ne da je to samoposebi umevno in da ga naderem, če tega ne naredi točno takrat, ko sem si jaz zamislila, na točno moj način.

Saj veste kaj mislim, moški večinoma težko sprejemajo ženske, ki so močne.

Odvisno od moškega in od tega, kako ženska svojo moč uporablja. Če se ženska hvali, kako lahko vse sama (še hudiču bi glavo odtrgala, čisto sama, brez problema), potem se seveda moški počuti nekoristnega zraven. Jaz bi se tudi, če bi mi rekel, da komot vse on sam fura. Pa vem, da bi lahko, ne bi mu bil tak problem - samo vseeno mi da vedet, da je z mano življenje lažje. In ta občutek po moje velika večina rabi.

Jaz pa rečem, dej pust te bedarije, a ne vidiš, kolk sem zamtrana pa delo pa služba pa otroc pa blablbabla..še sama sebi bi šla na jetra.

Vsi kdaj rabimo tudi klepet o bedarijah, vsi rabimo občutek, da smo ljubljeni, včasih tudi občudovani. In če ti tega partner ne da, potem grejo nekateri to drugam iskat...

Pomoje ima res občutek, da ga jaz ne rabim druzga kot za najnižja fizična dela, ker če bi mi bilo do njega, bi se kdaj tud zrihtala, da bi vsi videlo, kako fejst ženo ima (in ne samo pametno).

Tole zna bit precej res - če mu ti ne daš občutka, da ga rabiš, njega, ne samo njegovih rok, da bojo vrt preštihale... se komot tako počuti.

Sem pa zelo utrujena, res.

Kaj če bi majčkeno spustila standarde, kako mora izgledat vaša domačija? On jih ne dosega, ti si čisto izmozgana od svojega "najprej delo". Mogoče bi vsaj za nekaj časa poizkusila njegov sistem: najprej ti, potem delo. Saj delo počaka, brez skrbi. Pa tudi če je majčkeno manj čisto, če niso rožice zasajene, se vseeno preživi. pa si manj zmatrana. Takes one to know one[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. Jaz sem tudi včasih hotela takoj po kosilu pospravit posodo, bognedaj, da bi jo pustila stat! Potem mi je lubi pokazal, da v bistvu je škoda včasih trenutka, ki pride, tako spontano... In zdaj nisem več tako težka[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image].

Sem mislila, da ko se poročiš, da je konec sekiranja v zvezi z ljubezenskimi zadevami, da je partnerstvo samouveno, pa vidim, da je to šele začetek!

Po moje je bila tvoja napaka ravno to, da si jemala partnerstvo za samoumevno: hiša se ne bo sama zrihtala, otroci tudi ne, mama tudi ne... samo vidva naj bi pa kar se... To se vedno pozna. Nekaj časa vsak zdrži in požre, potem pa najde en ventil, kjer da frustracijo ven. Ker nikomur ni fajn, če ima občutek, da ga žena ne rabi. Pokaži mu, da ga še vedno rabiš - ker čeprav se vidiš kot zelo močno, ga vseeno rabiš - sicer ne bi jokala, ko si videla, da ni vse ok, ne?



kalbo -> RE: Kaj naj naredim? (25.2.2011 13:10:02)

Predstavljen je bil kot šank Fikus in takih tipov ne razumem. Očitno pa tale dotični tip ni šank fikus in zato je moje mnenje napisano tako kot je.

Okol bajte in v bajti so pa določena dela, ki jih je treba opravit in če se odločiš živet v hiši, je treba to počet. Je pa res, da meni na kraj mozga ne pade, da bi jih opravljal točno tako in točno takrat, kot bi se tašči zazdelo in hvalabogu imam pri ženi podporo. Tud štiham ne, ker mi gre prekopane pol parcele na živce. Več ko dovolj bi blo pol tistega, kar je zdaj in tisto ji ne samo seštiham, ampak tud zbranam če je treba. Pol hektarja za solato pa pač ne rabmo, sej nimamo sadjezelenjava[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]  , sam kdo sem jaz, da ji bom govoril, sej je njeno. Ko pa tast ne bo več zmogel, gre vrt na pol, ker jes štiham sam pol tega kar je zdaj, pa še to bo ogromno.

No nazadnje smo na isti valovni sam z drugimi besedami.



Poka -> RE: Kaj naj naredim? (25.2.2011 13:15:52)

Prvič - največja napaka, po mojem mnenju, da živita pri tvojih starših. Iz napisanega sklepam, da on tega ni želel, pa ti mogoče ni dovolj jasno povedal. S tem, ko ti da vedet, da ne bo nečesa počel, kar je tvoj oče, ti to tudi sporoča.

Očitno pa ni dosti moškega, da bi znal poskrbet za svojo družino in če mu kaj ni pasalo, bi ti pač predlagal drugo rešitev. Se je pa raje zatekal k igricam in v gostilno... To zame ni pravi moški, če bi bil, bi pač šel svoj pot in živel življenje, kot se njemu zdi, da bi ga moral ali pa bi znal najt kak kompromis.

Tudi ti nisi prav naredila - gledala si samo nase, ampak ti po eni strani sploh ne očitam, si dosegla svoj cilj, ampak ne s pravim človekom. Naredila si to napako, da se nista znala dogovorit, da bi bilo obema prav.

Zdaj ne vem, kaj naj ti rečem - po eni strani, se da tudi take situacije rešit in pogovorit, ampak se bosta mogla oba nečemu odrečt. Po drugi pa, če bi jaz spoznala, kaka baba je moj tip, da za hrbtom lovi druge ženske in mi ne upa niti povedat, bi me pa tudi nehal privlačit... Bo kar težka... Imata pa otroke. Je res, kar je nekdo napisal - jaz bi se bala, da mogoče ni preveč zabredel v alkohol. Sploh pa, če si že od prej vedela, da je sebičen - kaj si sploh delala z njim???

Rešitev je tudi ta - da razmisliš o napakah, ki si jih naredila, si urediš življenje po svoje, najdeš drugega partnerja, s katerim se bosta spoštovala in znala sproti reševat težave.



Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (25.2.2011 17:20:15)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]



ronja -> RE: Kaj naj naredim? (25.2.2011 20:43:08)

No nazadnje smo na isti valovni sam z drugimi besedami.

Kot po navadi. Včasih se da med vrsticami precej prebrat - in med vrsticami sem jaz prebrala, da ta tip ni šank fikus, ampak da je samo jezna nanj, da se rajši s kelnarcami heca kot doma njo posluša in uboga, kar mu naroči, da naj naredi. Kar se mi ne zdi tako zelo nenavadno, čeprav ne rečem, da je to način reševanja težav. To ej beg, ampak vsi kdaj bežimo, da zdržimo. Ker ne moerš bolni ženi začet težit, da se nemogoče obnaša, prenašat pa tega par let tudi ne moreš.

in če mu kaj ni pasalo, bi ti pač predlagal drugo rešitev.

jaz sem točno to razbrala v tistem: on hoče drugam. On hoče, da bi živeli drugje. Lahko sem narobe interpretirala, bo avtorica povedala.

hvalabogu imam pri ženi podporo

Njemu pa to prav žena reče - preštihaj mi vrt, ker ga ona hoče imet... Štekaš, akj mislim?



Anonimen -> RE: Kaj naj naredim? (26.2.2011 11:12:16)

IZVIRNO SPOROČILO: PeggyBundy

Lahko bi se tudi obrnil in bi namesto, da obesi perilo, šel in obešal sebe po natakarici.


Lahko bi se obrnila tudi žena in namesto, da obesi perilo, odšla na kavo in čvek in šoping s prijatelijicami.



Anonimen -> RE: Kaj naj naredim? (26.2.2011 11:26:21)

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Po moje je bila tvoja napaka ravno to, da si jemala partnerstvo za samoumevno: hiša se ne bo sama zrihtala, otroci tudi ne, mama tudi ne... samo vidva naj bi pa kar se... To se vedno pozna. Nekaj časa vsak zdrži in požre, potem pa najde en ventil, kjer da frustracijo ven. Ker nikomur ni fajn, če ima občutek, da ga žena ne rabi. Pokaži mu, da ga še vedno rabiš - ker čeprav se vidiš kot zelo močno, ga vseeno rabiš - sicer ne bi jokala, ko si videla, da ni vse ok, ne?



Po napisanem razberem, da se on čuti zelo podrejeno in na nek način celo manjvredno. Žal na drugi strani ni razbrati (ali pa Smrketica o tem molči), da bi se mož angažiral na pozitiven način, in tako prispeval tudi sam k lepšem družinskemu življenju in tudi svojemu zadovoljstvu. Glede na to, da žena podpira vse štiri vogale v hiši, pričakuje, da bo podpirala tudi njega in da bo ona prva, ki bo aktivno "rešila" tudi to. On se očitno ne počuti dovolj domač, sposoben, ne vem kaj, da bi k temu sam pristopil. Navajen je, da za vse poskrbi žena, in zakaj ne bi še za njega?

Daj dam dinamika je dobrodošla v vsakem odnosu, samo ne vem, če jo je on osvojil?
Njegova pričakovanja do žene so čisto ok - ampak - kaj je sam naredil za to, razen da se pritožuje in da bi rad drugam? Verjetno je frustrira sam s sabo, ker bi nekaj rad, a tega ne zmore, ne zna, ne zna prav skomunicirati?



Anonimen -> RE: Kaj naj naredim? (26.2.2011 11:39:40)

Saj veste kaj mislim, moški večinoma težko sprejemajo ženske, ki so močne. Zato pomoje tole klepetanje z kelnarcami.. ker mu manjka klepet v smislu, da on reče, a veš, tam je to in to. pa da kelnarca reče. a reeees, vauuuu. Jaz pa rečem, dej pust te bedarije, a ne vidiš, kolk sem zamtrana pa delo pa služba pa otroc pa blablbabla..še sama sebi bi šla na jetra.

Očitno ga žuli, da si močnejša in sposobnejša od njega. Zato ga verjetno tudi moti, da ni sam v svoji hiši, ampak pri tebi. Če je športnik, bi tisti vrt že preštihal, a ga ne, iz principa in iz ega, ker taka copata pa že ne bo, da ga bo okolica videla, kako štiha na taščinem vrtu. Naredi v hiši, kjer njegov public image ni viden, zunaj pa ne bo, ker to bi bilo pa že enega "moškega" že preveč, da se pusti toliko komandirati.

Čvekanje kar tako je dobrodošlo, sprošča, ampak to lahko počnete tudi skupaj. Kot praviš, vsi radi športate, samo v različnem vrstnem redu prioritet. Odlična osnova, da nekaj počnete skupaj in čvekate kar tako, šport vedno sprošča. Običajno tudi zbistri možgane.


Sedaj sem mukoma prišla do 75

In kaj je tako kapitalno narobe s 75kg? Nisi suha, a tudi debela nisi, sploh ne toliko, da bi to bil lahko pameten razlog, da se mož obnaša kot se. Glej, jaz sem prva, ki bom vsakemu rekla, da naj posrbi za svoje telo in da naj zdravo je in se giblje - ampak - nekaj zdrave pameti je vseeno potrebno imeti in ločiti zrne od plev. Nisi idealna, in za tebe je dobrodošlo, da se začneš več gibati (itak bo kmalu pomlad in ne bo težko) in bolj skrbiš za zdravje z zdravo prehrano, še posebej, če si kronično bolno - ampak drugič - taki kilogrami so razlog slabiča, da te takole tretira.

Sem pa zelo utrujena, res. Sem mislila, da ko se poročiš, da je konec sekiranja v zvezi z ljubezenskimi zadevami, da je partnerstvo samouveno, pa vidim, da je to šele začetek!

Poročni list je samo imetje. Vsebina se dela vsak dan.


Začela sva delat na nama.

Odlično.
In ne misli samo na vaju, misli tudi nase. To je edino partnerstvo, ki traja do konca življenja [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]



Anonimen -> RE: Kaj naj naredim? (26.2.2011 11:58:27)

Ko se začno dogajati bolezni in smrt, se karte mešajo drugače in so prioritete za nekaj časa obrnjene in je treba neko obdobje pač zdržat, da ni idealno, da ni lasten ego na prvem mestu in da so naše potrebe zadovoljene v precej manjši meri kot bi bile v bolj normalnih razmerah.
Zrel človek ima občutek za trenutek, nezrel pa pač zbeži v sladke besede kelnarce.

S tem se strinjam. Vendar ne vemo, koliko časa je minilo od vseh teh stisk. Ker ne vem koliko let se pa človek ne sme šlepat na ta račun, da se mu je vse hudo zgodilo - ker vsem se kaj hudega zgodi, pa moramo it naprej. Vsak rabi, da se mu partner kdaj nasmeji, ne da ga samo kritizira in mu "ukazuje". Vsak rabi bit slišan. Tudi če so njegove ideje trapaste (to je itak zelo relativno). In tudi v stiskah je po moje to dobra praksa, da vseeno ne razmišljaš non stop samo in izključno o tem - ker potem se ti res lahko sfuzla.


Seveda, ampak spet, velja v obe smeri, daj dam sistem. Ne vem, koliko je bilo tega v tem odnosu, še nisem uspela razbrati.
In tudi ko je težko, je tisti, ki ni toliko "prizadet" v poziciji, ko naj bi dajal več, če je zrela oseba. To so pač cikli v življenju, nekomu je težko enkrat, drugemu drugič, in zato obstaja partnerstvo, da se medsebojno podpiramo in skupaj veselimo, ko težave rešimo in prebrodimo neko obdobje.



Anonimen -> RE: Kaj naj naredim? (26.2.2011 12:24:45)

Odvisno od moškega in od tega, kako ženska svojo moč uporablja. Če se ženska hvali, kako lahko vse sama (še hudiču bi glavo odtrgala, čisto sama, brez problema), potem se seveda moški počuti nekoristnega zraven.

Ampak paše pa mu, očitno, sicer bi že nekaj naredil, da bi bilo drugače in bi živel v svojem miru?
Uporaba ženske moči v skrajni meri je enako škodljiva za odnos kot uporaba stalne ženske diplomacije na dolgi rok. Služi edinemu egositičemu cilju - to je zadovoljitvi svojih potreb. Direknost in moč je lahko enako slaba kot stalna diplomacija. Prva zbuja slabe občutke v moškem, druga zanika žensko in njeno prirojeno moč. Zakaj že - zato, da se moški ne bo počutil podrejeno? In da bo ženska pri petdeset_ih dobila čir na želodcu, ker bo vsak stavek premlela, preden bo prišel iz njenih ust, da se moški slučajno ne bo počutil ogroženega? Hvala lepa, jaz sem rada zdrava, najprej.

Pa vem, da bi lahko, ne bi mu bil tak problem - samo vseeno mi da vedet, da je z mano življenje lažje. In ta občutek po moje velika večina rabi.

Zato me še vedno zanima, kakšen je prispevek zadevanega moža k harmoničnemu družinskemu življenju. Razen tega, da bi rad bil na svojem in da naredi, kar pač "mora" narediti.



ronja -> RE: Kaj naj naredim? (26.2.2011 12:28:31)

In tudi ko je težko, je tisti, ki ni toliko "prizadet" v poziciji, ko naj bi dajal več, če je zrela oseba.

ja, ampak to ne gre v nedogled! Če je on kar nekaj let bil na vrsti,da več daje, lahko tudi ni več zmogel. Ljudje velikokrat vidijo samo bolnega, ta je bogi - pozabljajo pa, da okolica dostikrat trpi vsaj toliko.

Poleg tega jaz nisem rabrala, da se on ne bi nič trudil za družino in da bi ona podpirala vse 4 vogale. Zdi se mi, da kar nekaj vseeno naredi. Lahko bi več, ni pa samo nek parazit.

Obsojat, da si ni nikoli prizadeval popravit stvari takole na pamet, se mi zdi grdo. POvedala je, da ne želi tu živet. Zakaj bi bil zato tako slab? Eni bi znoreli v mestu, drugi na deželi, nekateri si ne želijo štihat vrta. So what? Zakaj bi bil zato slab?

PS: nisi mi jasna s svojim odnosom do kil: v temi na spolnosti si najurila žensko, ki ji moški pravi, da se mu ob njej ne dvigne, da bi morala shujšat, pa ima 80 kil, pa da ti debelega moža nikoli ne bi imela - tale ima 75 kil pa ni debela in nima kdo kaj rečt glede tega... Kaj se ti teh 5 kil zdi res takooooo velika razlika? Meni se ne zdi ne eno ne drugo narobe, če se ljudje dobro počutijo, čeprav je res, da je lahko tveganje za zdravje pri obeh kilažah (meni se moja tašča ne zdi čisto nič debela, pa ji je zdravnik rekel, da mora shujšat - tako da eno je lepota - meni je ona lepa - drugo pa zdravje)



Anonimen -> RE: Kaj naj naredim? (26.2.2011 12:34:29)

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

PS: nisi mi jasna s svojim odnosom do kil: v temi na spolnosti si najurila žensko, ki ji moški pravi, da se mu ob njej ne dvigne, da bi morala shujšat, pa ima 80 kil, pa da ti debelega moža nikoli ne bi imela - tale ima 75 kil pa ni debela in nima kdo kaj rečt glede tega... Kaj se ti teh 5 kil zdi res takooooo velika razlika? Meni se ne zdi ne eno ne drugo narobe, če se ljudje dobro počutijo, čeprav je res, da je lahko tveganje za zdravje pri obeh kilažah (meni se moja tašča ne zdi čisto nič debela, pa ji je zdravnik rekel, da mora shujšat - tako da eno je lepota - meni je ona lepa - drugo pa zdravje)


Predpostavke so različne.

V odnosu, kjer ni toliko pretresov, je lažje skrbeti za zdravje (čeprav bi morali za njega še bolj, ko nam življenje ne gre) in se mi zdi nabacivanje kil [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]  znak lenobe in zanemarjanja sebe, če se zrediš kar tako, pač, iz vedra neba.

V tem primeru pravim, da to ni zadosten razlog, da se obnaša do nje kot se.

ps. sem šla brat temo - ni bilo govora o 80 kg, če smo že natančni [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image], ampak o 20 kg preveč, kar je še enkrat več kot v zgornjem primeru, ko jih je 10 preveč.

ps 2. še enkrat - ne bi imela debelega moža, ker pač tako živim, da si debelega moža ob mojih aktinostih enostavno ne predstavljam ob sebi. Kar je v redu, saj sem jasna v svojih pričakovanjih.



Anonimen -> RE: Kaj naj naredim? (26.2.2011 12:35:32)

ja, ampak to ne gre v nedogled! Če je on kar nekaj let bil na vrsti,da več daje, lahko tudi ni več zmogel. Ljudje velikokrat vidijo samo bolnega, ta je bogi - pozabljajo pa, da okolica dostikrat trpi vsaj toliko.


Seveda ne gre. Zato bi me pa zanimal njegov "prispevek" k harmoniji v družini.



ronja -> RE: Kaj naj naredim? (26.2.2011 13:26:32)

V odnosu, kjer ni toliko pretresov, je lažje skrbeti za zdravje (čeprav bi morali za njega še bolj, ko nam življenje ne gre) in se mi zdi nabacivanje kil user posted image znak lenobe in zanemarjanja sebe, če se zrediš kar tako, pač, iz vedra neba.

In ti VEŠ, kako je bilo v tistem drugem primeru? Sama zelo dvomim, da bi nekdo se samo nažiral iz čiste lenobe in se zato zredil za 30 kil. Par kilc, ja, dobimo, zgubimo - pač glede na počutje, lenobo, itd... Mislim tudi, da je ljudem, ki so bili celo življenje na drugi strani tehtnice, težje ostat suhi ko enkrat shujšajo kot nam, ki smo bili na spodnji strani. In ni vedno lenoba razlog.

Poleg tega imam kot človek s kronično boleznijo včasih poln kufer ljudi, ki vso krivdo za svoja dejanja prelagajo na kronično bolezen. Ker bolezen je SAMO bolezen. Ni fajn, zoprna je, lahko te ubije, ja. To je pa tudi vse. Ni bolezen tista, ki določa, da moram najurit nekoga, niti da moram bit sitna, niti da mi ga ni treba poslušat, ker sem pač jaz boga. To se odločam in naredim jaz.
Jasno, da je lažje bit dobre volje, če se dobro počutiš, vendar pa za moje pojme to, da se ne počutiš dobro, ni razlog, da si ves čas siten. Ker tako te ljudje ne morejo več imeti enako radi - ker to, da imaš nekoga rad, pomeni, da ti je z njim celokupno gledano lažje kot brez njega. Če nekdo teži leta, se tehtnica prevesi. Če te ne sliši, tudi. Pa če je 100x bolan.
In mislim, da je grdo valit krivdo za svoja dejanja tako na drugega človeka (kar je delal on v primeru iz spolnosti) kot na bolezen (v tem primeru). Hudičevo težje je, ja, se pa da. ni treba, da si ves čas nasmejan, če ti gre na bruhanje, je pa lepo, če se kdaj potrudiš presešt sebe in dat ljudem en košček tega, kar si ti, ne kar je bolezen. Navadno je to ljudem čisto dosti, da se ne počutijo kot dvorni norčki.

PS: zate 2 nosečnosti nista razlog, da se ženska zredi, kronična bolezen pa. Ampak včasih so nosečnosti bolj naporne kot kronična bolezen. Sama sem preživela več "slučajev", ko so bili vsi zdravniki že čisto beli in v strahu, pa mi je lažje shajat z mojo boleznijo, kot mi je bilo v teh nosečnostih, ki niso zate noben razlog. Če si ti imela krasno nosečnost, je to zelo fajn, ampak to ne pomeni, da je vsem tako - in po tvojih merilih, bi torej tudi to bil dober razlog, da se zrediš - če se pač zelo grozno počutiš... (Pa se sama nisem kaj dosti zredila v nosečnosti in hitro vse zgubila, tako da tu ni nič osebnega not, da ne bo nesporazuma. Samo neumno se mi zdi to predalčkanje.)



Anonimen -> RE: Kaj naj naredim? (26.2.2011 13:41:45)

PS: zate 2 nosečnosti nista razlog, da se ženska zredi, kronična bolezen pa.


To je zgolj tvoja trditev oziroma napačen sklep. Prehitro sklepaš.



ronja -> RE: Kaj naj naredim? (26.2.2011 13:46:09)

To je zgolj tvoja trditev oziroma napačen sklep. Prehitro sklepaš.

Zakaj napačno: žensko si najurila, da se je zredila iz čiste lenobe, čeprav je povedala, da so ji kile ostale od 2 nosečnosti - lahko ti ta del citiram, če želiš.



Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>