MoSoNi
|
No da se še js pofočkam na "dojenčkih"... sem vam komi našla 
Še vedno nisem napisala svoje porodne zgodbe, pa je mali star že 14 dni...  no, da mal podoživim  :
na dan, ko sem rodila, sem bila zjutraj naročena na CTG v P. Neki so mi že grozili da me mislijo kr obdržat tam , ampak po CTG, UZ in pregledu mi je ginekologinja zatrdila, da par dni še ziher ne bom rodila in naj grem domov, pa pridem nazaj čez dva dneva na ponovni pregled (bla sem že 3 dni čez PDP). Čist vesela, da mi ni treba ostat v P, grema z mojim domov, se vsedem na sedežno, kihnem, pa mi voda odteče...
To je blo neki čez 12, počas sma se spravla proti P, ob pol dveh sem bla že v porodni. Na poti do P sem dobla tud popadke - nekje na 6, 7 minut. Ko sta me G in babica pregledali, sta ugotovili, da sem odprta samo 1 cm (babica je celo trdila da ne ve od kod ta podatek G, da sploh nisem še nič odprta...  ). No, popadki so bli vedno bolj pogosti, ampak sem se žal ZELO počasi odpirala, zato so mi po kakih dveh urah v porodni začeli dodajat umetne popadke... in GROZA - začelo se je trpljenje 
Čeprav me je bolelo tako da sem mislila da ne bom zdržala (čist sem bla fertik, prste na rokah sem si zgrizla, pa sploh vedla nisem za to, nisem mogla predihavat popadkov ker nisem mogla dihat, slabo mi je blo in mi šlo na bruhanje, ...) se še vedno nisem nič kaj odpirala in sem bla po parih urah odprta še vedno samo 2 - 3 cm . Ker so ble take muke sem se potem odločla za EA. Najprej je blo treba še počakat na anestezistko, ker je mela še neki drugega za opravit, okrog pol sedmih zvečer pa so mi le vstavli EA in takrat se je vse skup mal umirlo... mela sem sicer čist mravljinčasto telo od pasu navzdol, ampak popadki so postali manj intenzivni in se jih je dalo zdržat. Zgleda pa da je pri men EA delovala drugače kot po navadi... popadki so postali sicer bolj redki (na cca 4 min), ampak sem se začela pospešeno odpirat. Mal več ko pol ure pred koncem so mi EA sicer zaprli, ampak je blo hiter vsega konc - v uri in pol sem se odprla s 3 na 10 cm in smo začeli potiskat... po treh popadkih je ob 19.58 prvič zajokal najin sonček Nac 
Morem rečt da sem bla pred vsem tem kr mal proti EA in sem bla skor 100% prepričana, da je ne bom vzela - če se bo le dalo... podpisala sicer sem, ampak res ZA VSAK SLUČAJ, ker so nam tako svetovali v materinski šoli. Ampak na koncu mi kej drugega ni preostalo. Če bi že zdržala tiste popadke, bi na koncu ostala brez moči za potiskanje, tako da lahko potrdim da mi je EA ZELO olajšala vse skupaj. Pa še anestezistka je bla od vsega osebja najbolj prijazna in človeška. Sej ne rečem, da so bli vsi slabi, ampak sem kr mal več pričakovala... tako pa nisem doživela nč kej spodbude (razen čist na koncu no), nobenga nasmeha al pa kake prijazne besede, še celo kak prikrit očitek je padu vmes, ker me je tako zelo bolelo...
No, ko je bil  zuni, je babica "veselo" ugotovila, da se nisem SKOR nič raztrgala, da so menda samo površinske raztrganine. Pa pride G, da me zašije in to kr traja, pa traja... šivala me je okrog 20 min, na koncu pa mi sploh ni hotla povedat kok šivov je. Šele iz izvidov sem razbrala, da mam raztrganine II. stopnje, "otipala" pa, da mam zašit bolj ko ne kr cel presredek . Tako da prvih par dni ni blo najbolj vzpodbudnih no... ampak zdej je že (večina) bolečin mimo.
Hvala bogu je res da se (skoraj) vse pozabi ko dobiš svojo štručko v roke . No, zdej smo doma in se veselo cartamo, imeli smo sicer probleme z dojenjem, ker mali kr nekako ni dobil mleka pri meni. Vlekel sicer je (in sem bla že čist vesela, kok dober nama gre), pol smo pa ugotovili, da ne spije niti približno dovolj in da je skoz spal ker je bil baje podhranjen, ne ker bi bil sit. Ni se redil in mi je patronažna že grozila z ne vem kakimi preiskavami, ampak smo potem povečali "dozo" mleka in si sposodli tehtnico za kontrolo dojenja in se stvari počasi urejajo. Probleme sem mela tud s črpalko, ker mi ni nič potegnila ven, tako da sem si mleko iztiskala na roke, po kapljicah, da je mel mali kej za jest, ker je pri meni spil samo od 20 - 30 ml naenkrat. Menda mam nekak trde žleze al neki podobnega, da je mleko težko ven dobit
Zdej smo ugotovili, da mu moram dajat vsaj 90 ml na vsake tri ure, da se vsaj minimalno redi, kar se mi zdi veliko, glede na to kolikor vas berem in dajete manj, pa se normalno redijo... je pa res, da je pri nas ČISTO vsaka plenička polulana IN pokakana, kar bi tudi naj blo v redu...
No, zdej se stanje normalizira... Nac pri meni spije vsak dan več (včasih že celo 90 ali 100 ml) - s pomočjo toplih obkladkov in vsakokratno masažo. Vmes sem bla že skor čist obupana, ampak se zdej počasi pobiram. Zato me tud ni blo nič na RR (zdej bom to spremenila)... po eni strani ni blo časa, po drugi pa mi ni blo do ničesar. Ampak smo pozitivni in resnično je potrebna samo vztrajnost - se izplača!
No zdej sem se pa razpisala... sej ne bom več, oblubim
Tistim, ki še čakate na svoje štručke želim čim lažjo pot v Rim in   , tistim, ki imate svoje štručke že pri sebi, pa čim več prespanih noči in veselja z njimi!!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Eh, smo pa drgač fajni 
malo še zdržite. Vem kako je, ko ti vsi gnjavijo če že je kaj. Sem rodila na rok pa so mi 2 tedna prej gnjavli 
Tako da bom jo res probala zmantrat, bo boljše za vse. 
