Jaz nočem, ti ne smeš...

Jaz nočem, ti ne smeš... (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

Anonimen -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 2:52:55)
Jaz sem se pri Janu zredila za 8 kg, zdaj se bom pa očitno malo več, ker imam že zdaj dobre 4 kg +...

m_m -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 3:02:58)
nč sekirat. js sem sam mal na strije jezna. obliko bom pa čez zimo natrenirala.

Marogica -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 7:25:25)
Rada bi dodala svoje mnenje/izkušnje o alkoholu. Sama sem v življenju sprobala vse alkoholne pijače-predvsem na žurih v "mlajših letih". Moram povedat, da mi alkohol nikoli ni kaj posebno "dišal". PRvi kozarec sem skoraj vedno spravila "na silo" dol. Tako da sem v bistvu pila zelo redko in malo. Ko sem prvić zanosila, mi je alkohol dobesedno "zasmrdel". Nisem mogla spiti niti požirka več. Tako je ostalo tudi po porodu in sem v tem "stanju" že več kot 5 let. Moj mož pije občasno (na rojstnih dneviih, zabavah) kakšno pivo ali špricar več-torej se ga nacuka. Čez teden se zgodi ,da mogoče spije pivo ali dva. Me ni nikoli motilo, kajti če jaz nekaj ne maram, zakaj tudi drugi tega ne bi smel? Mu nisem še nikoli enega kozarčka očitala-mi še na kraj pameti ni prišlo. Vozim vedno jaz, kadar smo na zabavi. Tudi moj mož NIKOLI ne pije in vozi. Si pokliče vedno taksi (halo Kerensa). Ta malemu še nisva kaj dosti razlagala, kajti sam še ni nič opazil ali rekel na to temo. Edino to, da je to pijača za odrasle, isto velja tudi za kavo. Moje mišljenje je, da se ne sme druge osebe omejevati, če sam nekaj ne delaš ali piješ,dokler je seved vse to v mejah normale. Ko pa se postavi vprašanje alkoholizma, je pa to čisto druga stvar. Tu pa govorimo v bistvu o "bolezni", ki ima po navadi čisto druge posledice.

mamsi -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 7:28:08)
Ti kar spij kak kozarček, boš tko luštna, da se bo tvoj :love: kar stopil... Če se pa ne bo, pa nič hudega, saj imata lahko različna mnenja okoli tega, jasno - če je mnenje o alkoholizmu enotno - odvisnost je druga zgodba. Le daj mu vedeti, da ima lahko svoje mnenje, ampak da ga imaš lahko tudi ti in dokler s tem nikomur ne škodiš, naj tudi on spoštuje tvoje mnenje in ti privošči kak kozarec. Midva z možem ga pijeva po pameti, včasih zvečer si privoščiva kozarec ali dva vina, pa ni noben alkoholik. Noben extrem ni preveč dober.;)

Žirafca Helena1 -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 8:45:14)
Samo da razložim zakaj odsvetujejo pršut, živila s surovim jajcem in prekajeno, nič kuhano meso. Ne zaradi toksoplazme (tam je pomembna higiena pri delu z zemljo in živalmi predvse, mačkami), ampak zaradi salmonele, ki se hitro razvije v surovih beljakovinah. Ampak jest sem se samo nazaj držala, jedla sem pa itak vse. Pa tudi kakšno pivo sem popila v nosečnosti, na ohceti pa celo teran-ob hrani, seveda. :miska:

kalbo -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 8:47:08)
Meni se pa zdi, da otrokom alkohola nikoli ne smemo predstaviti kot nekaj prepovedanega, ker je prepovedan sadež po navadi najslajši. V srednješolskih in študentskih letih smo prepili in prežurirali vse noči. V teh letih sem spravljal k sebi iz žurke v žurko prijatelja, ki se ga je vedno nalil do onemoglosti. Pri njih doma je bil alkohol tabu tema, on je pa pil in še vedno pije skrivaj do onemoglosti. Pri nas je bilo drugače. Vedno, ko je foter pil pivo, sem dobil požirek, kasneje v najstniških letih pa tamalega. Alkohol pri nas ni bil prepovedan. V vseh mojih feštah (pa jih je bilo veliko) se nikoli nisem nalil do onemoglosti. To so ponavadi počeli tisti, katerim je bilo to doma prepovedano, Kalbo je bil pa tisti, ki jih je treznil. Meni je mati v nedeljo ob poldne samo juhico skuhala, kolega je mel pa hausarest. Zdaj imam vedno pivo v hladilniku, ker ga rad pijem (predvsem poleti), žena mi ga pa "krade" po požirkih. V nosečnosti se je vzdržala, zdaj ji pa kak požirek ne bo škodil. Pivo je edina alkoholna pijača, ki jo rad pijem. Za nekatere sva pijanca, čeprav je zame pijanec tisti, ki zjutraj ne more funkcionirati brez takratkega.

Anonimen -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 9:14:32)
Jaz se pa, če bi bil v družini alkoholizem, ne bi igrala z alkoholom, ker se nagibam k tisti tezi, da je eno telo pač "ustvarjeno" tako, da lahko postane odvisno, drugo pa ne. In to je dedno. Nekdo lahko popije kak kozarček ali dva na dan, pa mu ni nič, drugi pa postne odvisen. V bistvu je alkoholik vsak, ki se alkoholu (tudi če je to kozarček na dan) ne more odpovedati. Zato razumem tvojega moža.

Magi* -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 9:23:25)
da pristavim še sama lonček ali kozarček;) pri nas doma od nekdaj pijemo predvsem vino, ker oba ata in mama prihajata iz vinorodnih okolišev. vino pijemo spoštljivo in k dobri hrani in v krasnih kozarcih in predvsem vrhunsko vino. seveda kot otroci nismo pili alkohola, da se razume. moj mož ima raje pivo in ga običajno ob večerji spije enega. jaz alkohola ne pijem že več kot eno leto (nosečnost in dojenje). se mi pa zalušta ob kaki dobri hrani in takrat pač naredim požirek vina. če alkohol konzumiraš s pametjo, ni noben bavbav. seveda pa lahko hitro preraste v problem. pri nas bomo za alkohol pač rekli, da je neprimerno živilo za otroke, tako kot za marsikaj drugega. upam, da ji bomo vzgojili zdrav odnos do hrane, pijače, giabanja... takšni so zdaj plani, bomo videli kaj bo čas prinesel;) sicer pa je zgled vreden več kot tisoč besed.

Pajaca -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 9:24:38)
Jaz načeloma spijem zelo malo alkohola in sem ga tudi v tistih ta divjih žurerskih letih spila zelo malo, ker pač meni je bilo kozarček ali dva dovolj in mi ni bilo potrebno pretiravat. Pred mano starši nikoli niso skrivali alkohola, pač če smo bili s prijatelji kje sta ga vedno pila... pa mi je bilo logično da ga, je pa res da se ga prav napila nista nikoli. Midva vzgajava tamalo podobno.... pa je že probala pivo, pa ji je ful všeč, pa pač ji pustim včasih da namoči jezik notr. Je pa res, da se pri nas pije alkohol bolj v družbi prijateljev in da si doma privoščiva tist kozarček vina ob kakšni dobri večerji ali kosilu... naj se otrok navadi tudi na to, da je vino del kosila (kozarček... ne liter). Se pa izogibava tega da bi se zdaj pred tamalo ful napila... mi ravno ne zgleda. Zdaj ko sem noseča pa pijem alkohol... kozarček rdečega vinčka vsake toliko je dobro za kri, vsake toliko mi zapaše kozarec piva.... meni se to ne zdi nič spornega.... od tega otroku ne bo nič. Meni se zdi, da je potrebno imeti nek zdrav odnos do alkohola in pač ga pravilno tudi otroku predstaviti. In če bo to nekaj prepovedanega pač bo še raje posegel po njem. Aja pršut.... jaz ga jem.... Sicer pa vsak po svoje.

Magi* -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 9:33:25)
ja Splišni, to je res, da imajo nekateri naravne predispozicije za odvisnost. samo odveč je delati paniko, ker ni edinole dedna zasnova tisto, kar vodi v odvisnost. jaz največji problem vidim v tem, zakaj se človek sploh zateče k alkoholu (ali kaki drugi substanci). ker tisti, ki uživa ob kozarcu vina ob večerji in tisti, ki mora spiti kozarec vina na dan, da bo lahko funkcioniral - nimata nič skupnega. poznam dobro primer. moj "prijatelj" (zanalašč v navednicah, ker to niti ni več prijatelj) ima velik problem z alkoholom. smo mu hoteli vsi pomagati, pa žal bez uspeha. vedno globlje tone v svoj alkoholni svet. no zato si je tudi prijatelje odtujil...

mamsi -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 9:37:26)
Splišni, pri nas imamo tako družino, da ima mami tako telo- "ustvarjeno za odvisnost", fotr pa tazga, da mu ni nič, če kaj spije. In če bi bilo res dedno, bi vsi trije otroci orng žingali, pa smo vsi normalni zmerni pivci rujnega vinca in hladnega pivca - jasno - ne vsakodnevno. To po mojem mnenju ni igra z alkoholom, dednost tudi ne, ampak zdrava pamet!

Anonimen -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 9:38:18)
Saj tisti, ki MORA piti alkohol, tudi uživa takrat, ko ga pije. Mu je najbrž tudi dober. Mogoče ni edino dedna zasnovo povod za alhkoholizem, je pa ob tem veliko večja verjetnost. Zato se jaz s tem ne bi igrala in teh stvari preizkušala.

Anonimen -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 9:41:45)
Mislim, da tudi v strokovnem svetu obstajata dve tezi o nagrnejnosti k alkoholizmu. Ena je "o zdravi pameti", druga pa o dedni zasnovi. In jaz še vedno mislim, da ne nekdo tudi če bi rad postal alkoholik, to ne more, ker se mu alkohol na določeni stopnji enostavno upre. Drugi pa lahko noče, pa postane. Tu je razlika v organizmu, in to je (lahko) dedno. Seveda pa ni nujno.

jagoda -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 10:00:17)
Ne vem, no. Mislim, da ni prav nič narobe, če kdaj spiješ kak pir ali dva, al pa nekaj kozarčkov vina. To celo spada v splošno kulturo Slovencev;) No vsaj Štajercev;) In če otroku predstavljaš alkohol kot nek bav bav, ga v bistvu distanciraš od realnosti. V puberteti mu bo še bol zanimivo, ko se ga bo lahko napil na kaki fešti s prijatelji. Alkoholik pa tud ne postaneš kar tako. Jaz mam poleti pir v hladilniku, ko grem zvečer ven si pa prav rada naročim kak bambus. Če mi paše tud še kakega;););):)-:)-:)-

mamsi -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 10:47:43)
U, jagoda, bambus, najm, to je res dobr.;)

Anonimen -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 10:59:35)
Znanstveno je dokazano, da pogosteje postanejo alkoholiki tistih staršev, ki: -ali zlorabljajo alkoholne pijače za omamo (torej v družinah z alkoholiki) - ali če je alkohol v družini popolnoma prepovedan in ga starši otroku predstavljajo kot nekaj zelo slabega, starši tudi nikoli ne pijejo alkoholnih pijač. Otrokom je najbolj privlačno ravno tisto, kar je najbolj prepovedano. - Najbolje se obnese, če je pitje alkoholnih pijač v družini prisotno, vendar v omejeni količini, tako da so starši otrokom za zgled. Alkoholne pijače da, toda do določene meje, nikakor ne za zlorabljanje. To ne pomeni, da starši otroku ponujajo pivo za 10 rojstni dan, temveč da mu razložijo pomen alkoholnih pijač in posledice pri prekomerni uporabi.

m_m -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 11:11:21)
uh mamsi, prej bi se mu zagabilo. Splišni bi to zastopla. Mata res podobno mnenje. A ti tut nisi še probala niti kapljice? (Js sem to s kajenjem nerdla - nikol probala, ker se m se bala da bi lahk odvisnik ratala. In mi še danes smrdi. Sam ne morm pa rečt, da zdej pa nikol v življenju ne bom kadila, lahk sam upam da ne bom. Ne morem pa zagotovo tega vedet, če zastopte :zmeden: Mi je pa ogabno početje, brezvezno, zapravljaško, smrdljivo. Sam vem pa ne za prihodnost, če štekate) Splišni a si mislila kej takega? Tak pogovor me je kar strah načet, ker nikol ne pridema do konca, sam enkrat boma mogla, če ne prej ko bo mala blizu 13ih... kalbo in somišljeniki: ja vzgled že, sam kaj ko je najslajše glih prepovedano :zmeden2: Moti me to, ker mi skoraj prepove to, ne da bi se prepustu moji odločitvi. Sej tuki je stvar zaupanja. Bom v naslednjem pogovoru enostavno povedla, da... evo pa se vstavi... da no... pa sej ne vem, da nisem alkoholik in da nikol ne bom, ziher. In da mi alkohol smrdi, sam breskve majo pa boljši okus s kaljico vina na vrh, tak ko v kakih omakah. To je izboljšanje okusa. Dej splišni poprav me, če misliš da sem kje zgrešila. Drgač pa se mi zdi da bo pri kasnejši vzgoji lahk problem glih to, ker bo tamali alkohol prepovedal. Pol ga bo ziher kje probala in kot pravi kalbo, kdaj tudi preveč in pol smo tam kjer nočema bit. Če js nebi več niti kapljice alkohola, bi blo mogoč lažje to predstaviti kot nekaj slabega, ampak ne prepovedanega.

m_m -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 11:20:23)
no ankica neki takega... nisem prej vidla :ups: ma sma ful čudna če kam grema. noben ne kadi, ker to dela nekaj najinih kolegov, čeprav bolj mal. noben ne pije kave, kar se zdi vsem ekstrimno čudno, ne vem zakaj :zmeden: (ko sem bla stara 6 let mi je mami parkrat kavo ponudla, pa mi je bla všeč, pa je nisem nikol začela pit, niti kavinega sladoleda, niti čokolade, niti bombonov, one kavine mercije dam vedno mami, edino v belo kavo sem namakala kruh, ker je to delal moj bratranec). niti alkohola ne pijema, tak vsem rečem. aja v nosečnosti sem se pa s pesinim sokom matrala. bljak, ampak vse za :duda: sem mela slabo kri.

wawa -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 12:23:46)
Nisem sicer prebrala vsega kar ste se pogovarjale, nekaj začetka in nekaj konca. Želim povedati samo to iz lastnih opazovanj, v času srednje šole in fakultete, lahko povem, da sem si ustvarila mnenje, da izrecno prepovedovanje alkohola v hiši bolj škodi kot koristi. Otrok ne ve natanko s čim ima opravka, slej ko prej pa se v družbi s tem sreča in takrat niti ne ve kakšna količina je primerna(v okviru zdravega okusa oziroma druženja) niti kakšni so učinki te zadeve. To privede do pretiravanj in še nečesa - kar je prepovedano je vedno slajše. Ironično pa bi bilo pričakovati, da se otrok z alkoholom (ki naj povdarim v današnji družbi ni najhujše kar te ima skrbeti) ne bo srečal. Če bo šel v srednjo šolo in na kak žur ga bo - in takrat mu nepoznavanje in prepovedi ne bodo nič pomagale, prej mu bo pomagala zavest in poznavanje. Jaz sama sem imela družbo, kjer se je vleiko pilo, tudi sama sem na žurih popila kar nekaj pijač, vendar pa je za razliko od ostalih, pri katerih doma je bila to tabu tema, moja mami te stvari z mano razčitila že prej in vedno sem vedela kje je meja in kaj je zdrav način. Mislim da je važneje od prepovedovanja, pokazati otroku, da vam lahko zaupa in pride k vam po nasvet, ko se bo soočil z novo stvarjo, kot je alkohol, cigareti, mamila. Danes mi pitje ne paše ne vem kako, nisem alkholik in glede na dokončano fakulteto in dobro službo, tudi moji možgani niso utrpeli ne vem kakšne škode (no ja:zmeden::zmeden::zmeden:) Skratka to je moje skromno mnenje! Lep pozdrav!

Anonimen -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 13:33:07)
Kar pa se tiče otrok in alkohola, pa mislim, da naj bi v družini, kjer je prisoten alkoholizem, otroke osvečali o možnosti odvisnosti. Pri kakšnih 12 letih se jim po moje že da razložiti, zakaj doma pač ne pijemo alkohola, to je, ker imamo v družini nagnjenost k temu, da lahko od alkohola postanemo odvisni. Pač poveš, poglej, stari ata ali oče je (bil) odvisen od alkohola, kar pomeni, da imaš dedno zasnovo, da tudi ti to postaneš. Verjetnost za to je veliko večja, kot pri tistih, ki tega v družini nimajo. Zato je zate toliko bolj nevarno, da posegaš po alkoholu. Tega naj se otrok zaveda. Drugače pa, m_m, jaz včasih pijem alkohol, čeprav bolj redko, ker mi je zanič. Vedno se bolj silim kot kaj drugega. Pijana sem bila na žurih že tudi totalka. Ampak pri nas v družini ni alkoholizma. Včasih sem tudi kadila, po več kot škatlo na dan, in recimo, da sem bila od cigaret odvisna, čeprav sem vsakih tako z lahkoto nehala kaditi, da ne vem, če sem sploh bila. Ampak za vsak primer ne prižgem nobene več, ker se bojim, da ne bi pri tem ostalo. Toliko se imam pod kontrolo, kot mislim, da bi se imela, če bi imela predispozicije za odvisnost od alkohola.

Gina -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 14:01:42)
Jaz tudi včasih nisem vedela, kako zelo je alkohol prisoten v slovenskih družinah. Pri nas nismo o tem govorili, pa tudi pila sta moja dva zelo redko, samo na kakšnih žurih. Nikoli mi nista nič prepovedala, in seveda sem vse sprobala. Ampak mi ni potegnilo. Pride čas, ko ti pijača redko paše.No, to je tako, kot je napisal kalbo, bilo tudi pri meni, oz. pri nas doma. Potem sem spoznala nekaj ljudi, ki so imeli alkoholizem v družini. Ali so pili ali pa so bili totalni (histerični) abstinenti. Nisem štekala zakaj, dokler mi niso razložili točno to, kar je splišni napisala. Tudi moj se ne dotakne alkohola iz istega vzroka. Pravi, da imajo v družini preobčutljivost na alkohol (oče je zato tudi umrl). Tudi mene gleda zelo postrani, če spijem pol kozarca vina, če bi spila celega, bi pa rekel, da sem alkoholik. V glavnem, midva sva se že veliko pogovarjala na to temo in razložila sem mu, da pri vseh ljudeh to vendarle ni tako, zato je za malenkost popustljivejši, najbrž pa tudi zato, ker vidi, da meni alkohol ne pomeni nič. Ta velikima sem stvari razložila tako, kot je napisala kerensa in zaenkrat nekako razumeta. Danu sem dala pivo za probat, pa pravi, da je zanič in da ga niti povohati več noče. Kako bo pa takrat, ko bodo v puberteti, pa ne vem. Skrbi me, da bo moj preveč histeričen ob enem požirku pijače, ki ga bodo naredili in da bo pretirano reagiral in s tem sprožil točno to, kar noče - željo po alkoholu. Imam prijateljico, ki je vse milionkrat razložila sinu o tem in o preobčutljivosti na alkohol v družini, pa se ga je ravno tako že parkrat napil. Jaz mislim, da pogovor v povezavi z nehisterijo ob tem že pred časom žurov in kakšni župici post festum, najbolj zaleže.

kalbo -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 14:45:47)
Moj semenski foter je pijanec, oba dedka sta pijanca, tast je na dobri poti, da to postane. To pomeni po vaše, da moram svojemu sinu absolutno prepovedati alkohol, ker ima to v genih kar z dveh strani. Lepo vas prosim... Lahko bi blo meni se ga lepo ucejati, pa se zgovarjati, da mam to v genih. To je počel moj predragi očka, za vsako njegovo napako so bili krivi geni in še zdaj so. To ni v genih ampak v glavi. Zase vem, vsaj za zdaj, da ostanem pri pirčku, kateremu se pa res ne mislim odpovedati, torej sem po nekaterih teorijah že pijanec. Moje navodilo sinu, ko bo šel ven ne bo ne pij, ampak pij po pameti!!!

mamsi -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 14:56:02)
Kalbo, se popolnoma strinjam s tabo. Imam prav tako pijanske "gene" a pijača se začne in konča v moji glavi, prav tako v glavi sestre in brata. Nihče od nas ni popolni abstinent in nihče pijanec. In še bom moje gene osvežila s kakim kozarčkom brez predsodkov, da obstaja nevarnost alkoholizma. Meje postaviš sam, s svojo glavo.;) Bolj kot geni, je pomoje kriv karakter.

Anonimen -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 15:05:25)
Če ima nekdo genetsko predispozicijo za določeno bolezen, še ne pomeni, da bo za to boleznijo tudi zbolel. To samo pomeni, da ima večjo verjetnost. Genetska predispozicija pri alkoholu pomeni, da ima posameznik slabše prenaša alkohol in bi teoretično lahko posatl odvisen. Je pa zelo veliko odvisno od njega samega, kako razmišlja in ali zna reševati probleme. Moj dedek in vsi njegovi bratje so bili hudi alkoholiki, tudi nasilni, pa ni nobeden od njihovih potomcev (vsaj do sedaj) ratal alkoholik. So pa nam starši že od rojstva dalje privzgajali čut odgovornosti do sebe in drugih ter poznavanje lastnih meja. Sama spijem občasno kakšno pivo ali kozarec vina ampak ob posebnih priložnostih, v družbi kolegov. Zaskrbljujoče bi postalo, če bi si sama začela natakati vino sredi dopoldneva, da bi mi dan hitreje minil. Brez veze je, da starši upajo, da se njihovi otroci pa nikoli ne bodo nalili. Seveda se bodo, še vsak se je. In bodo tudi pijani prišli domov. Vsak rabi določeno obdobje, da se znori. Vendar imajo nekateri kljub norenju še vedno sami pri sebi določeno mejo, do kje lahko grejo. Tu pa se bistveno pokaže vloga staršev. Po mojih izkušnjah so danes od vseh mojih kolegov najboljši ljudje, najbolj zreli in odgovorni ravno tisti, ki so imeli v najstniških letih srednjo mero omejevanja in popuščanja doma in so se znoreli že v srednji šoli. Tisti, ki so jim starši preveč popuščali in jih dejansko prepuščali same sebi in tisti, ki so jih starši povsem omejevali in jim prepovedovali vse po vrsti, so danes kot 30-letniki izgubljeni, neodgovorni, še vedno se obnašajo kot najstniki, ne poznajo meje. Zlata sredina se vedno izkaže za najboljšo.

mamsi -> Jaz nočem, ti ne smeš... (9.8.2005 15:21:54)
Z genov na vzgojo, in nato k glavi in kako imaš not pošlihtano. Sej se vsi strinjamo. Tut če maš take gene, pa če imaš v glavi pošlihtano, te geni ne morejo premagat, pa pika. Sm res sitna ampak je tako.;) Veliko prijetnih tem, jaz šibam na morje, juhu.;)

Stran: << < Prejšnja stran 1 [2] 3 Naslednja stran > >>