Kerensa*
|
Kolikor je meni znano, lahko na listi B kandidira vsakdo, ki je sposoben plačati vnaprej znano višino soudeležbe, ki prinese (mislim, da) dodatnih 150 točk, ki na prednostni listi pomenijo zelo veliko. Stanovanjskega sklada ne zanima, od kod bo prosilec dobil denar za plačilo soudeležbe - pogoj je, da vnaprej plača (mislim, da) 10%, preostanek pa v roku (mislim, da) 8-ih dni po objavi prenostne liste oz. po prejemu obvestila, da je na prednostni listi dovolj visoko, da dobi stanovanje v najem. Če imaš npr. takrat, ko oddajaš vlogo, plačo minimalnih 562€, to namreč še ne pomeni, da nimaš prihranjenega denarja (popolnoma legalno ga imaš lahko tudi doma, v nogavici) ali da si ga ne moreš izposoditi, ker nisi kreditno sposoben (saj ti ga lahko npr. podarijo starši).
Tako, da je izbor, na kateri listi bo kdo kandidiral, takorekoč prost (upoštevajoč omejitve za vsako listo posebej, seveda). Stanovanje je sicer nekoliko lažje dobiti na listi B, je pa treba tudi tukaj upoštevati, da ga bodo prej dobili tisti s slabšimi razmerami in ne tisti z več financami. Na listi B namreč vsi plačajo soudeležbo, torej vsi dobijo dodatnih 150 točk, vse ostalo pa se še vedno točkuje (skoraj) enako, kakor na listi A, tako, da so vse ostale razmere bolj bistvene, kakor same finance za soudeležbo.
Ponavadi pa se ljudje, za vsaj statistično povečanje možnosti pridobitve stanovanja, odločajo tako, da eden od partnerjev vloži vlogo na listi A, drugi pa na listi B. V primeru, da bi, računalniško vodeno, oba prišla na prednostno listo dovolj visoko, da bi dobila stanovanje, bi tistega z liste A "stornirali" in bi dobili stanovanje z liste B (če je eden od partnerjev namreč kandidiral na listiB, to pomeni, da imata oba finance za plačilo soudeležbe).
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Zmaga res, torej imamo pravzaprav prenizke dohodke, da bi dobili neprofitno stanovanje 
