Frodo Bisagin -> RE: Ali preveč kompliciram? (17.11.2010 10:20:04)
|
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka Vendar ce so nasveti iz vrtca tako splosno uporabni bi bilo smiselno otroka vprasati ali bo: hodil v vrtec, jedel zelenjavo, sel pravocasno spat... dodaj po izbiri...seveda pricakujes, da se bo sama odlocila in si zelim, da bi hodila v vrtec, jedla zelenjavo sla praviocasno spat, odpovedala se risankam... Siliti jo pa ne gre. ti, jaz sem jo pa vse te stvari vprašala. in je šla v vrtec, ker je hotela sama. tudi zelenjavo doma konzumira, ko ji paše (prisilit je itak ne morem - lahko poje ali pa je lačna), spat se spravi sama ali pa greva skupaj "ležkat" (jo vprašam in ima to rada), risanke gleda ko reče da bi in če je prost računalnik, ji večinoma ugodimo, drugače pa razume in sprejme, da mami ali pappa delata in ne more.. v glavnem takle mamo - "preudarnega" otroka? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley4.gif[/image] Ce bi sli prav v praksi preverjat bi se naslo kar lepo stevilo stvari o katerih ne sprasujes niti dovolis, da otrok odloca. Ne bom zahajala v vrste vprasanja - vprasanje, ki ima alternativo in vprasanje, ki nima alternative. Toliko se bom tega dotaknila, kolikor je IMO potrebno, da se nekaj razcisti. Ce otroka vprasas ali bos jedel zelenjavo, v ozadju ima vec moznosti oz. posledic - ce ne bo jedel zelenjavo ne bo dobil nic drugega za jesti; ga bo hrana ( zelenjava) cakala dokler ni toliko lacen, da jo bo pojedel, ...... ce ne bo zelenjave lahko poje puding, cokolado; mama mu pripravi drugo hrano po zelji... Sele ko bi imel otrok vse opcije odprte bi se videla njegova "preudarnost". za razliko od "vasih" jaz nimam "odraslega" otroka, ki se zaveda svega in svasta in sam doloca kako bo jedel zelenjavo ali sadje, pa ce mu ponudim moznost vplivanja na izbor hrane prej in pogosteje izbere sladkarijo kot zelenjavo; v solo vsake toliko ne bi sel ( pa je sicer navdusen nad solo), v kinu bi bil vsak dan... Z druge strani, vprasanja z vodenim odgovorom niso pravzaprav vprasanja, ker ne vkljucujejo moznost za dejansko izbiro. In res menis, da kaksen otrok, ki se ni slisal ali zvedel za bolnico ne bi rekel, da bi rad sel v bolnico.... morda samo zato ker mama tako navduseno vprasa in se smehlja... otrok komot sklepa ( in dejansko sklepa), da je bolnica v tem primeru nekaj super zabavnega in oh in sploh. Na taksen nacin starsi vplivamo na otroke. Moj sin bombonov ni jedel do 6. leta in se sedaj jih ne mara - ker sem ob vsaki priliki ko so bili bomboni v vprasanju "pokala frise" kot da bom bruhala. In ga je takoj pljunil ven. Vem, da so mu dobri kot so vsakemu otroku, jih pa ne mara ker sem mu jaz kot stars vgradila pomisleke (iznicila uzitek) ob bombonih. In ce ga sedaj vprasas ce bo bombon in ko ga bo odklonil, to ni njegova preudarnost ali karkoli "supertruperpametenotrokpo naravi" ampak je del procesa vzgoje in rezultat starsevskega dela, usmerjanja, napeljevanja itn... Tako, da se vrnem na temo direktno - ce bos otroku privzgojil, da je golota nekaj nesprejemljivega in kopanje z drugim druzinskom clanom nekaj nesprejemljivega bo za njega tudi tako. Zaradi privzgojenega. Pravzaprav mu odvzames moznost, da dejansko sam izbira kaj mu je vsec in kaj ne - kar z druge strani kao zagovarjate - naj sam pove. Bo kot moj sin o bombonih, pa bodo mamice cvetele - saj sem vedala , da se z njo ne bi kopal.... Sprenevedanje u iber. Sprasevanje je sicer dobra pedagoska "finta". Mi se tudi o vsem sprasujemo , se pa strinjamo, da bo tako kot rece mama. Pa ne silim, samo vprasam. Vrtec... vprasaj otroka ali bi zelel, da ostanes doma in ne hodis vec v sluzbo... vprasaj ga, ce zeli da mu vsak dan skuhas tocno tisto kar si zazeli... Primer risank je bil za Ronjo - ker sploh nima televizije, ker meni, da to ni dobro, tudi zaradi otrok. Ni mi pa jasno ali se sprenevedamo ali resnicno se ne dojema kaj naj bi primeri pomenili. Pa mocno dvomim, da otroci ne bi bili za risanke in televizijo. meni se zdi, da je spraševanje fina stvar, ker je potem, ko šteka kaj se dogaja, veliko manj upiranja ali negodovanja, trme, jeze ipd. se mi zdi, da so bolj vključeni in še proces kako družina funkcionira jim privzgajaš s tem - razlaga kako in zakaj določene stvari.. itd. in ne samo, to naredi, tisto pojej.. malo bolj konceptualen pristop v glavnem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Rahlo si zasla. Niker nisem govorila o komadiranju. Govorim o dopuscanju moznosti, da se otrok sam odloca oz. da se mu dovoli izprobat stvari, ki za njegovo zdravlje (mentalno in fizicno) niso nevarne, lahko so pa zelo ugodne po pocutje, custveno in mentalno zdravlje. Ali se ne bi strinjala, da je za otroka najlepse, ce ima vec ljudi v svojem intimnem krogu? Na trenutke se zazdi, kot, da vnuki ne bi smeli imeti radi svojih babic oz. so babice osebe za imeti rad drugega reda (pravzaprav tistega reda kakor jih postavljajo starsi - meni ni vsec, potem tudi otroku ne more/ne sme biti vsec).
|
|
|
|