ronja
|
Si me nasmejala . Če gre samo za nepospravljanje, se po moje da - z veliko potrpežljivosti, malo taktike nekaj pogovori, kdaj pa kdaj mižanjem na vsaj eno oko in opažanjem vseh pozitivnih sprememb (pa še treba je dat vedet, da si jih opazila - torej pohvalami). Če gre za kako globljo navezanost na mamico, je pa težje. Ampak tebi gre bolj to prvo na živce. to se pa da, poznam kar nekaj primerov, ki so se prav čudežno spremenili! - ne sesaš in ga prosiš čez nekaj dni, če lahko danes on posesa, ker si zmatrana. Če ne ve, kako, mu prijazno pokažeš in ko posesa, je super posesano, tudi če ni čisto po tvojih standardih. - uvedeš rutino - da vsak za sabo pospravlja posodo - učiš to tamale in rečeš zraven: lej, oči da tudi - pa ne bo pozabil. Potem zvečer vedno prižgeta stroj: ga vprašaš: si ti prižgal? in slejkoprej se bo tudi on začel spominjat, da zvečer prižgeta pomivalca. če se sam spomni, se mu zahvališ, da se je on spomnil in se tebi ni bilo treba. Mala besedica, pa veliko naredi... - nogavic za njim ne pospravljaš. Naj jih nosi, dokler mu paše. Kar ni v košu za perilo, ni oprano. Kadar daješ prat, ga vprašaš, če ima še kaj te barve in če mu kje ležijo nogavice, da jih daš prat, sicer mu jih bo zmanjkalo. Tako jih bo itak on prinesel in bo verjetno čez čas ugotovil, da je lažje kar takoj not dat kot pa jih iskat po stanovanju. - puloverje pusti, naj ležijo, kjer jih pač pusti. Kadar rabiš kavč, ga pa vprašaj, kam mu lahko to daš. Ali pa jih uporabi za blazino. - zdaj bom izpadla totalna budala, ampak pojma nimam, kaj je to gosenica pri matematiki!!! - prosi ga, če ti naredi sendvič za večerjo (to bo verjetno znal) - sicer pa ti jej, ko si ti lačna, on pa si bo zrihtal, ko bo njemu pasalo - predno kam greste, ga spomni malo prej, če ima še kaj za zrihtat - tako kot otrokom rečeš 10 min. prej, da se bo treba preoblečt Ja, trapasto, ampak mislim, da je celo colt enkrat rekel, da je treba z moškimi delat kot z otroki in da je fajn, če ženska to čim prej spozna . Sama ne bi šla tako daleč, ampak smo pa vsi včasih otročji... - glede na to, da imata otroka, lahko igraš na to karto: da bo dober zgled otrokom... to je večini pomembno. - kar se budilke tiče, sva midva oba ista, samo da imava zdaj živi budilki, ki nimata snooze funkcije, tako da tega že dolgo nisva prakticirala. Kar se zadnjega tiče: ne vsega naredit, pa tudi on ne bo imel časa samo na to mislit . lilijana, ja, vsa dela deliva približno na pol. Prvi avto sem izključno jaz popravljala, tudi vozila sem njega okoli, ker še ni imel izpita. Sestavljala sva omare skup (to dotično gre navadno celo meni boljše), pleskala tudi. Odtoke sem ga jaz naučila odmaševat, ker on ni poznal tistega čuda, ki dela na podpritisk. Žarnico zamenja tisti, ki pač rabi luč, kjer je pregorela. Prvi avto je bil "moj", drugi "njegov", tretji je spet "moj" in tisti, čigar je, ga navadno odpelje na registracijo. Res pa je tega zdaj lubi peljal na servis. Kar se tiče trave, drevja in drv in jeklenke, smo v bloku, imamo plinovod, dela odpadejo, ampak recimo, ko sva živela skup z bratom, sem ravnotako zlagala drva, kot on. Tudi zdaj jih njegova punca zlaga (smo bili ravno zadnjič tam, ko sta to delala). na morju sem ravno tako jaz hodila po jeklenko in jo pripeljala domov, itd... Ko sva z lubijem delala prek študenta, sem ravno tako krampala kot on (seveda je pa on več prekrampal v istem času). Je pa res, da si zdaj poizkušava delo olajšati: če morava premaknit težko omaro, bom rekla njemu. Če nečesa ne dosežem, bi si morala prinest stol, on se pa samo stegne, potem rečem njemu, če je blizu. Če se njemu kaj strga, reče meni. Če daje prat, pokliče mene, da združim perilo različnih barv (ker mu je ta koncept toplih in hladnih barv malo tuj). itd... Zakaj si ne bi pomagala? In zakaj bi morala samo jaz pomivat posodo vsak dan, zato ker bo mogoče on čez 10 let enkrat pokosil travo?
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|