ronja
|
Raho, če si poizkusila že vse, potem se spomnim samo še čepkov za ušesa - do otroka nekoliko bolj prijazna varianta hansaplasta. Če veš, da nimaš kaj naredit, je brezveze, da si uničuješ živce . Mal heca, mal zares - če veš, da pali samo ignor, potem je najboljše, da te takrat ne more iztirit in če ti pomaga, da malo volume zmanjšat - go for it. Pri nas teh problemov še ni, navadno težita, kadar imata kak razlog za to, recimo zadnjič je imela Lejla svoj prvi histerični napad v življenju - ker je mislila, da sem zamudila v vrtec (dejansko po času nisem, samo oni so šli prej spat - prej vstali - prej jedli in sem tako prišla šele po njihovi malici... jo je tako prizadelo, da se je na poti iz vrtca čisto spuntala!) Se pa tudi jaz strinjam,d a se svet takrat ne sme ustavit. Poizkušaš potolažit, seveda, stisneš, objameš, vprašaš, kaj je narobe, daš mogoče kak predlog,... ampak če nič ne pali, potem ne moreš pustit vseh ostalih otrok in moža, da nič nimajo od tebe vsak dan 10x po 1 uro. Pri nas je bil max. po moje nekje 10 min., pa še to je bil vedno nek razlog zadaj (vsaj večinoma, no) - pa se mi je že to zdelo grooozno, tako da ala vam vera, da tole zdržite! Ronja je včeraj popenila, ko se je lubi vrnil iz basketa - ker ga ni skoraj cel dan videla in ga je pogrešala - to je vmes tudi povedala, ampak je bila cel dan pridna ko cukerček, sploh nobenih problemov nisem mela z njima včera - ko pa se je vrnil, pa obup! Lejla je hotela it samo spat, tako da ni bila tečna, ampak Ronja pa... Kar zjokala se je za vsak drek! Pa ne v pižamo, pa ne to, pa ne uno... No, na koncu se je umirila, sta se pocartala, ji je prebral vsaj ene 10 pravljic in je bilo vse ok.
|