ronja
|
Ronja najbolj da kupite kar en štuk v bloku, pa med stanovanji kar vrata nardite, hehe, pa bo cel štuk vaš :) pol pa v akcijo za otroke :))) Da ne boš mislila, da nisva na to že pomislila - sicer ne glih za cel štuk, ampak vsaj za sosednje stanovanje - pa bi imela že 3 sobe več, ker bi lahko njihovo kuhinjo uredila v sobo, saj imamo eno kuhinjo dovolj... In sva že spraševala sosede, da če bojo prodajali, ko bosta onadva končala hiško, da se priporočava, da najprej nama povejo. Samo tega še nisva ugotovila, ali je stena, ki jo delimo, slučajno nosilna - ker v tem primeru je pa šit. bova ugotavljala, ko/če bojo prodajali predno bo nam tole pretesno (ker slejkoprej se bo to zgodilo, malidve rasteta, jaz sem itak hobi-frik,... Zanimivo, da priznaš, kako vam je bilo več - preveč. Večina si tega ne upa, tudi če tako občutijo. Kerensa si vedno upa priznat/povedat, kaj čuti, misli, dela... - to bi pa že lahko vedela Včasih je velika hiša tudi splet naključij: mojadva sta želela manjšo in si zbrala manjšo, pa so jima potem v tovarni, kjer so gradili te hiše, zamenjali, ker so vedeli, da ima fotr 3 otroke. Hotel mu je tisti človek dobro. Sicer se pa zelo strinjam, jaz nisem za veliko, razen za bloke, hehe. Meni so se ljudje v hišah zdeli manj srečni kot v blokih, ampak to je čisto subjektivno opažanje. V blokih so bili zadovoljni s tem, kar imajo, v hišah ni bilo nikoli nič dovolj, vedno so še kaj rabili, več je statusnih simbolov, manj je druženja kar tako, za hec, manj neumnih for, ipd... Ampak to je na podlagi samo enega življenja.
|