ronja
|
Podpis pod vijoličarko. Mislim, da z urško trdita isto: otrok ne more razumet, da mora starše delit, če mu do zdaj tega ni bilo treba. Starejši sin je bil prej verjetno malo bolj ob strani, ker je bil pač mali dojenček, on pa "tavelik" in je zato dodatna pozornost zanj bila nekaj dobrega, za malega pa ne, ker je bil navajen, da je mama samo njegova in pika. Ampak ta status se mora nujno spremenit, tudi če starša ne bi bila ločena.
Moj mlajši bratec je bil navajen, da je vse po njegovo (pač zadnji otrok, pa še sinko, ki si ga je mama želela, pa še varuška z zelo patriarhalnimi načeli (moški je gazda, pa ne glede na leta, sposobnosti, pamet,... on odloča - pika. Mimogrede: sovražila sem jo .) Mojadva takrat še nista bila ločena, vendar je oče veliko delal, mama pa ga je razvajala do onemoglosti. In ko je šel v Oš, je imel ogroooomno problmov: ne samo z učenjem (ker je pač nepredstavljivo, da bi on moral nekaj počet, dobrohotnih nasvetov učiteljic pa mami itak ni resno jemala, ker je pač njen sine super in ker učiteljice pač ne rečejo direkt: vaš sin je pa len ko ****s;)), ampak predvsem je škripalo pri odnosih s sošolci in sploh z vsemi okoli njega: ker ni bil navajen, da mu ljudje rečejo ne, da ni po njegovo. Non stop se je tepel, pa nas doma niso tepli, njega sploh ne (midve s sestro sva jih kot mali včasih dobili po riti, ampak njega takrat še ni bilo na svetu). Zato pravim, da to ni dobra popotnica, če mali izsili svoje, čeprav je stiska zadaj. Moramo jim dat meje, pa vseeno dat vedet, da jih imamo radi. Da razumemo njihovo stisko, vendar to ne pomeni, da bomo zamenjali partnerja v tem primeru.
urška, mislim,da ne gre za to, da bi fantu ne dali nič časa in bi od njega zahtevali nemogoče - saj je novi partner v družini že pol leta, pa ne gre nič na boljše, kljub vsem prizadevanjem. Jasno, da mali ni zaljubljen, jasno, da ne more bit tako navdušen nad novim človekom kot ona. Ampak problem je, ker ga histerično zavrača, ne glede na to, ali je mama zraven ali ne.
Tudi mislim, da niso nič prehitevali, saj je novi partner več kot očitno vreden zaupanja, če se tako zelo trudi okoli njenih otrok in ga je starejši tudi sprejel. Normalno, da mamica zveze ne more večno skrivat pred otroki in normalno, da jih poizkuša vanjo vključit, saj navsezadnje je verjetno cilj, da enkrat vsi skup živijo, ne? Ne vem, zakaj bi potem morala čakat ne vem kako dolgo, če je prepričana v tega človeka in tudi on daje vtis, da si to zasluži.
urnebes, najprej čestitke : našla si res super novega fanta, tvoj prvi sin je tudi srečen z njim, od problemov ne bežite, si pametna, da se spomniš najrazličnejših idej, kaj vse bi poizkusili,... Vse to ti bo zelo prav prišlo, ne samo v tem primeru. Meni se zdi psiholog zelo dobra rešitev! Verjetno boš morala najprej ti spremenit odnos do mlajšega sina, potem bo on spremenil svoje obnašanje in šele potem bo začel res sprejemati partnerja. Ampak to se bo zgodilo, mislim, da imate res vse možnosti, saj se vsi trudite in ne bežite stran. Svaka čast, res! Seveda se to ne bo zgodilo takoj, v 1 mesecu, bo pa verjetno vseeno opazen napredek. Saj verjetno bi bili za začetek zadovoljni že s tem, da ne bi tulil in bi se recimo vsaj malo sprijaznil s situacijo.
Mogoče samo še nasvet, da se s sinom pogovoriš: tako "odraslo" - da ga boš imela vedno rada, ne glede na vse, ne glede na to, kdo bo z njimi itd... tvoja dva sinova bosta vedno prva. Vendar pa imaš tega človeka zelo rada in ti je hudo, da mu ne da šanse, da bi ga sprejel. Da ni treba, da ga ima kar rad, ampak da naj ve, da ta človek tebi zelo veliko pomaga, da ti je z njim lažje, da ga imaš rada, pa njega (sina) tudi.
Ronja je imela napde histerije, ko se je Lejla rodila - prvih 14 dni: ne vem, ali zaradi tamale, ali zato, ker me 4 dni ni bilo doma, ampak bilo ji je grozno in je zelo pomagalo to, da sem se z njo pogovarjala, da jo imam še vedno enako rada in jo bom vedno imela, ne glede na to, kako se bo obnašala ali koliko otrok bova imela itd... Pa je bila enako stara kot tvoj mali. Škodit verjetno ne more .
Želim ti, da bi hitro šlo mimo in da bi psiholog pomagal.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Meni se ne zdita kaj zafrustrirani zato... 
družinah otrokom dejstvo, da imajo prisotna oba starša ne predstavlja problema. ker so itak navajeni da imajo oba. če ni enega je drugi. če ni drugega je prvi. 
