lean
|
Ojla končno sem v miru spila kapučino, sem malo poslala z mojim k prababici. Naša je kot Klemen, skoz je v akciji, razgraja, vleče, potiska, daje stvari v koš za smeti, če ji uspe pridet do njega (ma je ni ovire, ki bi jo ustavla ), vriska, predali,... tud 5 min ni pri miru. Sem se kar odločla, da grem kupit majhno mizico in stolčka, da jo bom učila, da se lahko tudi sede igra . Mi je tudi vzgojiteljica rekla, da je glede tega kar problem pri njej, še pri hrani jo mora parkrat posedat, enostavno ni pri miru. Ne vem, kje jemlje to energijo. Pa v momentu bi vse rada, tako da čili, tvoj nasvet, da ji naj govorim počakaj, je super in včasih res utihne, ter se ne dere. Je pa blo zelo zanimivo na roditeljskem, sem zvedela par stvari, za katere si ne bi mislila, da je tako. Recimo tam se skoz sezuva, doma tega nikoli ne počne, tako da ne vem v čem je štos, mogoče uporništvo. Tam se zelo rada sama igra v mini kuhinji, obužuje dude in flaške od drugih, je zelo egocentrična, misli da je vse njeno, tudi jemlje iz krožnikov hrano od drugih, šiba povsod, kar preveč se je udomačila tam. Omejitve in poslušanje ji niso znane, dela vse posvoje, zelo je uporniška. To mi je znano, se kar namatram doma, če hočem kaj doseči. Je neverjetno vztrajna, ko kaj hoče in ji tega ne dovolim. To bo zelo težka vzgoja. Glede bolezni, zdaj je bla drugič tako zelo prehlajena, da je ostala cel teden doma, antibiotik je potrebovala samo enkrat. Je pa res, da ko otroci grejo v vrtec je najhujša prva zima in pomlad, potem si že na konju. Pa nima veze, kdaj bo začel z vrtcem ali z enim ali s tremi leti, pač skozi to mora it, da si pridobi odpornost. Tako so meni povedali. Govorimo še ne, tu pa tam koga pokliče ati, mama, dedi. Zaenkrat še rajši kriči, cvili .
_____________________________
|