|
Vijoličarka -> RE: Med dvema ognjema... (6.10.2010 21:38:20)
|
IZVIRNO SPOROČILO: sakuL
Imam partnerja katerega imam zelo rada, skupaj sva že 8,5 let. Še vedno se imava rada, samo zadnje čase imam občutek da se mi ne posveča dovolj. Pri vprašanju ali ima drugo to strogo zanika.
Vprašanje: kaj je tvoja definicija 'imeti rad'?
Vprašanje: kaj je tvoja definicija 'se mi posvečati dovolj'?
In kakšni sta njegovi definiciji zgoraj navedenega.
Poleg tega se mi zdi, da če moški ne skače okoli ženske tako intenzivno, kot takrat, ko sta se spoznala, še ne pomeni, da ima drugo. Samo to, da je zveza prešla v drugo, mirnejšo fazo, kjer imata partnerja že dovolj skupnega in črpata že iz samega zadovoljstva bližine in usklajenosti.
Možno je tudi, da se vajina razmišljanja v zvezi z zgoraj navedenimi vprašanji močno razlikujeta. Torej sta zrasla vsak v svojo smer.
IZVIRNO SPOROČILO: sakuL
Res pa je, da sem se tudi jaz malo oddaljila od njega... Kot prvo sem mu jasno dala vedeti, da si želim imeti otroke, on pa še ni pripravljen... to mi razloži tako: da me ima rad, da bi rad imel otroke z menoj, da sem zanj edina, da bi zame naredil vse...in vse to poslušam že 3 leta... Marisko bo rekel, zakaj pa še vzrajaš? Ja zato ker ga imam rada, ker bi za najino zvezo naredila vse in se tudi "trudim" da nama je lepo (je obojestrankso)....
Moti me izraz 'jasno dala vedeti, da želim...' in pričakovanje, da bo tvoji želji ustreženo. Bolj koristen bi bil zelo odkrit in iskren pogovor. Najprej z njim, nato pa še sama s sabo. Lahko, da se tukaj vajine želje močno razhajajo. Morda si on sploh ne želi otrok, hkrati pa si ne želi izgubiti tebe - pa ti tega ne pove odkrito. Morda se bo kdaj v prihodnosti celo vdal, ampak samo zato, ker te ne bo želel izgubiti. Menim, da bi moral človek po 8,5 letih zveze partnerja že dovolj dobro poznati, da bi vedel, kam pes taco moli. In potem se odločiti: s tem partnerjem in brez otroka ali z otrokom in z drugim partnerjem, ki bo hotel otroka.
Vsekakor upam, da otroka ne boš izsilila. Po svetu hodi preveč nesrečnih otrok, ki so jih izsilile ženske z neodgovornim in histeričnim materinskim nagonom. Po 8,5 letih moraš vedeti ali je on sploh primeren za očeta ali ne. Mogoče ne bi bilo slabo, da premisliš, zakaj si ti želiš otroka in če se zavedaš, kaj vse to zraven potegne.
IZVIRNO SPOROČILO: sakuL
Problem pa je nastal, ko sem se v službi zaljubila v sodelavca, nisem se čisto zaljubila, me je pa zbegal. Pogovarjava se, to jepa tudi vse.. ne hodim z drugimi sama na pijačke, niti ne varam, tako da imam čisto vest.
Moj je za to zbeganost izvedel, ker sem mu nekako dala vedt....pa vendar me je zmotilo to, da se ne potrudi maximlano, da bi me prevzel (čustevno), in da bi imela v glavi samo njega... to me zelo boli, ko mu to povem, so odgovori tako brezvezi, čes pa kaj naj on se naredi zame, da mi da vse, da greva povsod...
Problem v zvezi je bil že prej. Samo prej nisi videla nikakršne rešitve, ker se ti je zdel tvoj partner še vedno bolje, kot nič. dozdevaš se mi tip ženske, ki je v zvezi zato, da je v zvezi, ker se v zvezi pač živi. Morda bi bilo pametno razmisliti, da bi bolje živela sama.
Zdaj imaš možnost, da ostaneš v zvezi, samo da zamenjaš partnerja, vendar tvoja modra glavica dobro ve, da se lahko novi partner izkaže za slabšega, kot je bil prejšnji. Zagotovil v življenju ni.
V bistvu te hudičevo vleče k temu sodelavcu, samo ti bi rada varnost, zagotovilo, da bo on boljši od sedanjega partnerja, do katerega ti v resnici čisto nič ni, samo je še vedno boljši, kot nič.
Težko si namreč predstavljam, da bi nekomu, ki ga ljubiš, ga ceniš in si z njim preživel 8,5 let, vrgel naprej, da te nekdo drug mede in zdaj pričakuješ, da bo izvedel salto mortale, samo da te ne izgubi. Tole je zelo sebično in prevzetno.
In pa, kar se varanja tiče: tile pogovori z novim potencialnim partnerjem so zelo osebni. Ženska, ki ne da do sebe, takih pogovorov ne dovoli. Ti si odprla vrata.
IZVIRNO SPOROČILO: sakuL
Ta sodelavec, se je noro zaljubil vame, zame bi naredil vse... in mi reče da me ima rad.!?!? to se mi zdi tako čudno, pove mi da sem mu bila všeč takoj ko sem prišla na firmo. Takoj bi imel z menoj otroke, se poročil z mano, vse kar sem si kdaj koli sploh želela....
In kot pravim, se moj zdajšni partner ne trudi kaj dosti za mojo pozornost in mojo naklonjenost...
Ali ti sploh kaj do koga čutiš ali samo tehtaš, kje bo več koristi in kje bo bolje? Ali pa iščeš izgovor, ker si zaljubljena v sodelavca, bi rada partnerja čim bolj očrnila, da ne bi ti izpadla preveč grda? Kje je problem, če je sodelavec vendar 'vse kar si si želela', partner pa te menda ne 'šljivi'?
IZVIRNO SPOROČILO: sakuL
Resnično sem v dilemi kaj narediti da bo prav, srce mi pravi eno , želje drugo...
Ali je bolje prekiniti razmerje, če ni več tistih "isker" v očeh in iti novo pot (vsak svojo)... ali se trudimi in upati na boljše čase.
Od upanja na boljše čase v zvezi ni nič. Treba se je iskreno pogovarjati. Če tega ni, je bolje iti narazen. Ni fora v iskricah, fora je v medsebojnem razumevanju, povezanosti in spoštovanju, ko partnerja resnično čutiš kot svojo drugo polovico.
Glede tega, kaj storiti, se popolnoma strinjam s Kerenso.
|
|
|
|