pelin
|
Joj, Otika, danes sem pa res čisto adijo... v bistvu sem mislila nagovorit avtorico teme (Scorpiogirl), pa sem zabluzila z imeni....šele sedajle, ko sem spet prišla pred računalnik, sem opazila, da ti nisi tista, ki je v dilemi... Aja, odgovorila ti bom pa vseeno ...moti me naprimer ta nakako "lažna" svoboda pri njih...s tem mislim na to prosto izbiro , ki je dana otroku, da si vedno sam izbere kaj bo takrat počel...Iz svojih izkušenj vem , da otroci po tistih igračah in dejavnostih, pri katerih niso uspešni, ne posegajo radi oz. če jih dodatno ne spodbujaš, vedno posežejo po tistih, kjer so bolj uspešni. Recimo, če otrok ne riše preveč dobro oz. se mu zdi da tu ni uspešen, se tega sam na lastno željo zelo težko loti...veliko raje bo sestavljal s kockami, telovadil...In če to počne iz dneva v dan, ker ima pač prosto voljo in nobene dodatne motivacije ( ki jo jaz v Montessori vrtcih res pogrešam, ker so tam "vzgojiteljice" le bol opazovalke in pripravljalke materiala), na določenih področjih lahko začne fino šepati, se ne razvije ali pa celo nazaduje...Nekaj podobnega sicer zagovarja "naš" kurikulum, vendar je tu poudarek na tem, da smo vzgojitelji tam, da otroke na ustrezen način zmotiviramo da se opogumijo in poizkusijo tudi z zadevami,ki jim ne grejo najbolj od rok...v Montessori vrtcih pa tega poudarka ni...Pa tisto zlorabljanje besede "prijatelj"...vedno me je nekako zbodlo, ko sem bila tam, ko so vzg. ponavljale , da se ne smjo kregati, tepsti...ker so vsi prijatelji...ne, po moje ne more biti vsak tvoj prijatelj (vsi vemo, kaj je prijatelj in kaj nekdo, s katerim si skupaj v službi, ter ga spoštuješ, si prijazen z njim...vendar ni tvoj prijatelj...) in ne smeš tega zahtevati od otroka, da v vsakem vidi prijatelja...treba mu je pač dopovedati, pokazati...da moramo biti drug z drugim prijazni, spoštljivi,...ni pa potrebno da v njem vidimo prijatelja. Pa še recimo čisto praktična zadeva...vedno, ko sem bila pri njih, se mi je zdelo, da sem se prestavila v prejšnje stoletje...tudi sama sicer zelo podpiram sožitje z naravo, ter naravne materjale pri ustvarjanju...vendar...treba se je zavedati , da živimo danes in ne včeraj.Treba je razumeti, da bodo ti montessorski otroci nekoč stopili v ta današnji svet in ne bodo ostali v "leseni" dobi, stran od vseh teh multimedijskih vplivov, pravljic ( tudi to mi ni všeč, da jim ne berejo pravljic...no mogoče so se kaj unesli ), sodobnih materjalov, igrač...Že res, da se pri njih strašno razvijejo na področju domišljije, vendar žal to ni vse...aja, pa pogrešam te skupinske igre, ki so tako zelo dobre za socializacijo, zbijanje egocentrizma, spoznavanje želja in potreb drugih...ja, preveč je poudarka na individualnosti, ter premalo na bivanju in delovanju v skupini...Človek je konec koncev socialno bitje, ki deluje v družbi... No, to je le del mojih izkušenj, ki so, priznam mogoče nekoliko ozkogledne, ker sem jih nabirala v enem in istem vrtcu in to kar nekj let nazaj...mogoče je dane s marsikaj drugače...sicer pa grem spomladi na seminar v Mariborskega Montesorca...se mogoče takrat spet javim... Aja Ronja, točno tako kot si ugotovila...
|