|
RE: Otroci sami doma,... 21.9.2010 9:52:14
|
|
|
|
tashan
|
IZVIRNO SPOROČILO: enea IZVIRNO SPOROČILO: sonček33 da smo doma pustili bolno sestrico (3 leta), Resno? moja triletnica bi tulila da bi jo k vam bilo slišat, iz primorske Res je ostala sama doma. Je bilo pa tako: imela je samo vročino, zunaj je bil pa strašen mraz. Naš blok stoji pa zraven šole. Starejši je moral v šolo (v 1. razredu je spremstvo še obvezno), mlajši pa ne bi rada oblačila vseh zimskih cunj in in je za tistih borih nekaj minut izpostavljala mrazu, ati gre v službo pa prezgodaj... Do šole in nazaj potrebujem pribl. 10-15 minut (hoja po stopnicah iz 4. nadstr., preobuvanje in slačenje). Ko vse seštejem se mi je zdela pač najboljša možnost, da ostane sama doma. Zaradi vročine je bila malo slabe volje, slabotna in tudi sama ni hotela nič drugega kot ležat. Sva se pa pogovorili že prejšnji večer, zjutraj pred odhodom pa še enkrat. Tako, da ni bilo presenečenje v smislu "zdaj pa grem in ti boš sama", dejanje je bilo pričakovano oz. načrtovano. Vklopila sem ji risanko, na mizo sok in kahlico pred kavč, lupčka, ji povedala da se hitro vrnem. Ni nič jokala. KO sem prišla pa nazaj, sem pa tudi stopila najprej k njej, lupčka, malo crkljanja, "kako si bila pridna", "si pa res že velika", i.p. in je bila prav zadovoljna. Je pa tudi res, da je že prej opazovala starejšega brata (ki je njen vzor), kako se je razveselil, ko mu kdaj ni bilo treba iti z mano in sestrico na sprehod in je lahko ostal doma. Zato verjetno v tem, da ostane sama, ne vidi nič slabega in je ni strah. Pa tudi stanovanje mora biti otrokom primerno (nobenih vžigalic, vžigalnikov; čistila, alkoholne pijače na najvišjo polico, i.p.) Pomemben je pa otrokov karakter - tu se popolnoma strinjam. S silo nikoli ne dosežeš nič dobrega. In če otrok ni pripravljen pač ni. Bratranca še pri 10. letih niso upali pustiti samega, pa mu zdaj pri 20-tih prav nič ne manjka, mogoče je samo malo bolj navezan na družino, kot njegovi vrstniki.
|
|
|