Ti kot vzgojiteljica bi pa morala vedet, da je otrokova prva reakcija, ko zagleda starša, da skoči, pa čeprav s polnimi usti. In tudi to, da se otroka ODDA staršu, ne pa kar pošlje iz igralnice. Toliko....

IZVIRNO SPOROČILO: mamamajča
Ne samo kot vzgojiteljica, temveč tudi kot starš in končno normalno razmišljujoč človek vem, da otroci stečejo k staršem, ko ti pridejo ponj...prav zato sem poudarila, da ni primerno in dobro kukati v igralnico, ker se s tem moti sam proces dela in nehote provocira otroka, ki še ni pojedel. Vendar v tem primeru očitno ni bilo tako, kar se je dalo razbrati iz kasnejšega posta avtorice...
Ronja ima prav, ko pravi, da se da hitro priti do napačnih zaključkov, saj si napisano res lahko različno razlagamo...Če je to v tem primeru , pošteno povedano ne vem, ker je težko biti objektiven...Meni osebno je bilo tudi težko poslušati, če je nekdo spravljal v red moje otroke... in verjamem, da je tudi v tem primeru nekaj podobnega. Če gre tu res za nasilje ( to veš le ti Cukrček11, ki si to v resnici videla), me osebno tudi s konji ne zvlečejo iz vrtca dokler stvari ne razčistim z vzgojiteljico....Če pa gre tu le za veliko čustveno prizadetost in potenciranje, bi pa vso stvar najprej predelala pri sebi  in se čisto pošteno vprašala. če nisem morda pretiravala...
Gotovo je peklenski občutek, če puščaš otroka pri osebi, za katero se ti zdi da je nasilna do tvojega otroka...Prav gotovo bi v prvi vrsti poskušala zadevi priti do dna ...s pogovorom z vpleteno  vzgojiteljico in z nikomer drugim. Tak pogovor bi verjetno marsikaj pojasnil in razrešil...Če bi se kljub temu počutila nelagodno , da bi otroka vodila k njej, ga je resnično najbolje prestaviti. Gotovo je to najboljša rešitev za vse..za otroka, tebe in v končni fazi za vzgojiteljico...Vse to tvoje opazovanje otrokovega obnašanja doma, pa predvidevanja, da je vzgojiteljica strašno stroga in ukazovalna, pa vse druga mogoča predvidevanja, ti ne bosta prav nič pomagala. Očitno ti pri tej vzgojiteljici že prej ni bilo marsikaj po godu, tako da si verjetno nehote iskala še kakšno dodatno negativno stvar... ki se ti je pokazala v tem primeru. Pogovor, pogovor in še enkrat pogovor...Je pa res, da je tale vzgojiteljica izgubila pri meni nekaj procentov podpore tudi zaradi tega, ker nima hrbtenice, da bi se kulturno pogovorila s tabo.oz. se dela da ni nič narobe....razen, če si ti vse to res spotencirala...

< Sporočilo je popravil pelin -- 17.9.2010 14:31:24 >

(odgovor članu mamamajča)

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo

Kaj bi storil, definitivno alarm že na licu mesta in naslednji dan pri vodstvu. Ne kompliciram, če se otrok umaže, pride z buško, v glavnem sem zelo razumevajoč starš in spoštujem vzgojiteljice in njihovo delo. Takega vedenja pa nebi niti pod razno toleriral.

IZVIRNO SPOROČILO: manna

Gina, otrok je star 2 leti. Razumem kaj hočeš povedat, ampak pri tej starosti otroka ? Disciplina, strogost, red.. morda naredijo ubogljivega otroka, ampak ljubečega in senzibilnega pa ne. Nevem kakšne starše ti poznaš, ampak kakor jaz vidim stvari, nismo otroke postavili na piedestal, samo življenjske razmere in okolje se je spremenilo. Otroke imamo, ko smo pripravljeni na njih in ko si jih zares želimo. Nato jih vzgajamo z veliko pozornosti pri vsakem obdobju in z ljubeznijo. Z otroki ravnati ljubeznivo, prijazno in s potrpljenjem, še posebej v najnežnejših letih, pa tudi ni preveč ali kaj.

IZVIRNO SPOROČILO: cukrček11

Pozdravljene!
Prvo naj povem, da moj fantič, star 2 leti že drugo leto obiskuje vrtec, vendar smo ga letos zamenjali. Lanskoleto je zelo rad ampak res zelo rad hodil v vrtec, kar pa za zdaj ne morem reči, ker mi vsak dan zjutraj govori, da on pa danes ne bi sel v vrtec. Moram povedat, da ima tudi zelo čudne izpade zadnje dni ko pride iz vrtca.
Kar pa sem hotela povedat pa je to, da sem danes doživela pravi šok ko sem prišla po njega, namreč, čakam pa pred igralnico in ga gledam not ker je še ravno sokeca pil, in ker me je videl je normalno hotel vstati in priteči k meni, v tistem trenutku ko je hotel vstati pa ga je vzgojiteljica(morem povedat da je je kar precej skupaj) zagrabila za roko in ga z vso silo posadila na stoj videlo se je tudi da je bila precej živčna, ampak ko je videla mene se je hitro pokazan tisti ponarejen nasmešek. mene je kar zmrazilo. in sem bila tako šokirana nad njenim ravnanjem da nisem imela besed, sicer tudi ni prišla potem do mene samo malega je poslala da naj gre.
Mogoče se komu zdi da pretiravam, ampak jaz doma ne ravnam z svojim 2 letnim otrokom tako in pričakujem da tudi neka vzgojiteljica ne bo. Pa vem da smo vsi ljudje in imamo slabe dni in slabe trenutke ampak v takšni službi si takih stvari pač ne moreš privoščiti.
Me pa skrbi kako naj to rešim.
Bom vesela vsakega mnenja

IZVIRNO SPOROČILO: manna

Gina, vse v redu in prav, ne strinjam pa se s tem, ko praviš, da smo zaradi tega, ker ne znamo postavljati otroku mej oz. se nam zdi to že oblika nasilja, postali bolna družba. Bolezen naše družbe je preveč kompleksna da bi lahko kar posplošili in rekli, da je nastala zato ker smo preveč permisivni pri vzgoji.
Nevem, ti zaideš kar v ene druge vode s svojim pisanjem, verjetno sploh ne govoriva o isti stvari. Jaz te tvoje "bolne" družbe ne vidim v tem, ne poznam teh bolnih staršev, ki stisnejo rep med noge... Postavljanje mej otrokom pa je nujno, ja. Ampak ne samo to.

ego....povsod ego....nepotrpešljivost, prepolne riti

IZVIRNO SPOROČILO: metulj333

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Normalno je, da otrok doživlja omejitve, še velikokrat v lajfu jih bo in večinoma je družba sama mnoooogo bolj kruta

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Ma moje osebno mnenje je,d a smo otroke postavili na piedestal...
...Že mi smo bili preveč razvajena generacija, že mi ne znamo ločit, kaj bo šele z našimi otroki. Resno me skrbi.

Gina, men so tvoji komentarji tko zivljenjsko realni, da ne morem, da mi ne bi bli vsec