ronja
|
Pravijo da je kvaliteta boljš kot kvantiteta.
Da bi ju imela doma dopoldne, pa v tem času kuhala, pa pospravljala...
Ne vem, glede te kvalitete se mi zdi, da se starši dostikrat s tem tolažimo in slepimo. Kvaliteta je važna, vendar pri malih otrocih žal tudi kvantiteta igra veliko vlogo. Vsaj pri mojih. Vidim, da jima ogromno pomeni, če samo sem zraven. Tudi če berem nekaj svojega. Tudi če tipkam na net. Samo da sem tam in lahko prideta k meni, če je problem. In sta bolj srečni, če smo veliko časa skup, pa tudi če se ne ukvarjam non stop z njima kot pa kadar me ni, pa ko sem, sem čisto njuna. Se jima kar pozna. Verjetno je tudi odvisno, kako so navajeni, samo mojidve sta od začetka taki.
Kar se tiče gospodinjenja med tem, ko so otroci zraven, zame to ni prazen čas: saj lahko skupaj delate stvari: mali se tako naučijo, kaj vse je treba naredit, naučijo se pomagat brez prisile in da je to en tak lušten čas skupaj. Seveda traja vse skup 2x (ali večkrat) dlje, vendar se mi zdi, da vsi na koncu profitiramo. Je bolj naporno, to nič ne rečem - meni je noro fascinantno, kadar ju recimo 2 uri ni, kaj vse se da v 2 urah naredit! Ampak vseeno večinoma kar skup delamo. In onidve uživata.
Če pospravljam iz pomivalca, sta najbolj užaljeni, če ju ne pokličem! To je naša stvar. Nujno moramo delat skup.
Perilo tudi skupaj zlagamo na kupe in se pri tem učita barve in šteti. Kadar obešava perilo ali pa ga dajeva v sušilca, ga onidve podajata (zelo praktično, če si  in se je težje sklanjat).
Pometamo skup, vsak/a s svojo metlo. Sesajo z očijem in ena jaha sesalec, druga sesa, oči malo "korigira". Brišeta tudi zraven s krpo (jasno, da je treba pobrisat za njima, samo se počutita koristni in veliki ).
Kuhanje je itak največji užitek - morata bit obvezno zraven, pa probavat hrano (obožujeta surovo zelenjavo, sploh kadar jo pripravljava za kosilo - ko jo reževa, enostavno morata dobiti vsaka svoj košček vsega, kar bomo jedli). Pečenje je itak zabava: otroci (no, vsaj moji in vsi tisti, s katerimi sem do zdaj imela opravka) namreč radi mesijo testo, oblikujejo kruhke, izrezujejo piškote, okrašujejo torte,... Ne vem, če me ubiješ, se mi vse to ne zdi nekvaliteten čas. Mislim, ad se samo mi tolažimo s tem, ker nam je to lažje.
Zadnjič smo pripravljale zabavo za Ronjin rd in je bilo res težko in naporno delat z njima, čeprav sem izbrala res zelo enostavne projekte - samo sta le še mali, pa še dve... In sem se spraševala, ali je vse skup sploh imelo smisel... Ampak potem, ko sem videla fotke, ki jih je oči vmes parkrat posnel, sem vedela, da se je: ker sta bili tako srečni, kar žareli sta! In ko je Ronja naslednje dni govorila samo o tem, mi je bilo jasno, da jim to res veliko pomeni - da delaš z njimi skup. Karkoli pač.
|
Natisni
. zdaj pa je tako: 
