katis
|
Ojla!
Lep, da so ponovno oživele zasavsek nosečnice
Za seznam - PDP 23.10.2010  . Se že bliža!
Rodit grem pa v CE, tako kot prvič. Sem bila še kot otrok parkrat v bolnici v Trbovljah, pa se mi je bolnica tako priskutila (sej verjetno bi se mi itak vsaka takrat), da tam ne bi bila več sproščena. Za rodit pa se mi zdi najbolj pomembno ravno to, da si sproščen.
Moja porodna zgodbca:
Takrat mi je najprej doma odtekla voda ( nič popadkov), grem lepo v P v CE, me dajo na CTG (nič popadkov) in UZ (odprta 2cm, plodovnice še dovolj v žepkih) ter ajd v zgornje štuke na ginekološko. Popoldan dobim prvič gel za mehčanje MV. Ponoč čutim popadke, a še uspem malce predremat, na CTG pa ravna črta. Po 12 urah po razpoku mehurja začnem dobivat tudi antibiotike. Zjutraj 2.gel (in se nič ne dogaja) popoldan pa še zadnja doza gela. In proti večeru mi rečejo, da se je vrat končno malo stanjšal in da gremo lahko propat umetne poadke. Mi je kar vse dol padlo, ker sem mislila, da če po 3.gelu ni nič, grem direkt na CR.
Pa OK, gremo v porodno, moj možek zraven. Še pred tem prosim za klistir. Nato smo šli v tisto luštno sobico za alternativne porode, kjer si lahko sam noter. Okrog 19:30 začnem dobivat umetne, itak se začnejo potem zelo močni popadki zelo kmalu. Okol 10ih zvečer mi povejo, da definitivno bom naravno rodilo, ker se lepo odpiram. Vmes sem dobila prvo protibolečinsko in sem bruhala, zato mi naslednjo razdelijo na 2 manjši dozi. Ob 23:30 me da babica sedet na posteljo, češ da sem že skoraj odprta, pa da mi naj še gravitacija malo pomaga (mislim, da je bilo to kar res in pametno). Ona pa pol šiba v naslednje sobe, ker smo 4 hkrati rojevale, dežurne pa samo 2 babice in 1 ginekolog (poletni dopusti). In sva z mojim ostala sama. On pazi na CTG in name, jaz pa nekaj napol bledem od bolečine. Mal čez polnoč prišiba babica nazaj, me pogleda in pravi, zdaj pa lahko pritiskam, da bo takoj zunaj. Pritisnem 2x, glavica zunaj. 1 popadek prediham, pritisnem tretjič in naš mali že zunaj ob 0:27!. Sem bila kar malo presenečena, ker me izstis za razliko od popadkov ni čisto nič bolel! Potem pa seveda nato že stiskanje z mojim malčkom. 61 ur po odteku vode...
V bistvu kar podpišem za enak scenarij, če bi lahko preskočila tisti vmesni del z gelom. Sej je bil tudi fizično naporen, ampak psihično je bil pa ubijalski. Skoz na koncu z živci. A se bo že kaj začelo? Dejmo sine, pridi že ven... Prosim, kar vi mi ga vzemte ven... vse to mi je šlo po glavi. Ampak, takoj ko v rokah držiš svojo štručko, je vse že pozabljeno. Vse oddtehta.
V glavnem, tokrat upam na bolj sproščeno in manj psihološko naporno varianto. Škoda, da ne pridejo malčki ven na tako prijeten način, kakor so šli noter 
_____________________________
19.07.2007 je na svet pokukal naš Bor ...
23.10.2010 pričakujemo še enega fantka
|
Natisni
Pol ga bote mele sam v takali prilik kukr js - k oba otroka spita. 
Zato je vse skupaj blo precej na silo, z umetnimi popadki in nič kaj prijetno. Šivana precej a me hvala bogu šivi niso nič boleli... Tolk o prvi zgodbici. Bom rajš drugo bolj podrobno opisala k je mal lepša. 
. 
in da mi povejo da je vse ok 
Pol sm bla pa še bolj slabe volje, k je Fakinova nardila ultrazvok in je samo sebi prižgala monitor, meni pa nič pokazala...halooo
