Anonimen
|
Hej punce Danes sva imela spet UZ kolkov in nama ni treba več na pregled Jaz sem rodila v Trbovljah (včeraj je bilo ravno 5 mesecev od tega Jah, kaj naj vam rečem... Ni bilo nekaj lepo, ne PDP sem imela 30.4. in šla 5 dni čez rok. Vse skupaj se je začelo okrog 5ih zjutraj, ko sem šla lulat in mi je odletel čep. Najprej sem butasto zijala, mi sploh ni blo nič jasno, potem pa so se čez 5 minut že začeli popadki in so bli na 10 minut. Sem šla še nazaj v postlo, pa mi je mož rekel, da gre na šiht, jaz pa: nč ne greš na šiht, jst grem dons rodit Potem sem šla počas pod tuš, si umila glavo, se pobrila (začetni popadki mene niso res nič bolel, le pritiskal so me navzdol. Ctg ni kazal NIČ in me je hotla poslat domov in sem ji rekla, da ne grem, ker vem, da mam popadke, sej nisem neumna. No, potem je prišel Jurca me pregledal in sem bila že 3cm odprta in sem šla ob 8.00 v porodno - men so fuuul lepe nove porodne. Mojga so poslal domov, ker so rekl, da bo trajal use skp. Potem je sledil klistir, pa na ctg-ju so me mel, popadki pa čedalje hujš. Skos sem mogla hodit, da bi se čimhitrej odpirala, vse me je bolel, silil so me bit na tisti žogi, pa me je tok bolel, da nisem mogla bit gor, naučil so me dihat, ker si itak nisem nič zapomnla z materinske šole. Ob 12.00 sem bla že odprta 10cm in naj bi že rodila, potem pa................................... tamal se mi ni hotel spustit dol. Spomnem se, da sem vsake pol ure vprašala:˝A zdej bom rodila˝, pa spet:˝A zdej bom že rodila???˝ Katastrofa!! Mogla sem ležat na vzglavju postelje, da bi se mali spustil, pa nič od nič. Moj mi je deval tisto kisikovo masko na obraz, meni se je bledlo. Pol poroda se sploh ne spomnem. Vem, da sem ob 14.00 rekla, naj dajo tamalga ven, ker se ne bo spustil. Prav čutla sem, da se je zataknil Pa ne, pa ne... In kooooončno so se me ob 16.30 usmilil in je prišel ČUK (itak, kdo pa drug in rekel, da bojo delal vakuum: sem takoj čist zbrihtana ratala (tega me je blo celo nosečnost najbolj strah) in mu rekla, da ne, naj naredijo CR, pa je rekel, da morajo najprej probat vakuum. In pol prpelejo tisto mašino not, men je kar slabo ratal, folka ne vem kok v porodni, jaz sem mislila, da je to bolj tko - intimno, ma kaki... So mi našopali protibolečinske in malega spravli ven. Ampak potem: nekaj najlepšga, nekaj božanskega, čutit to malo bitje na svojem trebuhu, topel je bil, tako majhen... Potem so me uspavali, Čuk me je zašil (do pol riti!!!!) in sem se zbudila ob 17.30 in vidla mojo kepico, in jokala, jokala, jokala, nekaj najlepšega. Sem vam kar fouš, ko grete rodit. Še enkrat bi rada doživela to!! In potem res pozabiš vse. Mislim, spomniš se, da je blo hudo, ampak ne spomniš se pa kake bolečine so. Jaz sem mela ful probleme s šivi. Vneli se niso, ampak celjenje le-teh je blo men hujše kot porod. Babice so ok, jaz sem mela Petro in Jasmino. Petra bi morala že ob 14.00 domov, pa je podaljšala šiht in ostala z mano do konca (svaka ji čast!), dohtarja sta bla pa Čuk in Jurca, pa ena punca, ki bo zdaj baje začela delat. So me hodil med porodom gledat, ker mi hudičeva voda ni odtekla (mi je mali z glavico zakrival razpoko, zato se pa tudi ni hotel spustit). Punce, čaka vas neki najlepšga v vašem življenju. Pa naj vaši partnerji slikajo koker se da, res! Če pa še katero kaj zanima, pa naj kar vpraša. Meni je blo vse skupaj kar šok, itak sem prvič rodila, pa pojma nisem mela kako to sploh gre, kako dolgo bom noter, kako zgledajo potem pregledi po porodu itd. Srečno!
|