pety78
|
Naj najprej povem, da smo z vzgojiteljicama super zadovoljni. Problem je pa pri spanju. Naš fant že ziher od 3. leta, mogoče malo kasneje, doma ne hodi več spat. Razen občasno, če je kje na poti v avtu zaspal... To sem že lani omenila vzgojiteljicama, da mu pač ni do spanja, ker najprej v vrtcu težje zaspi, zaspi bolj pozno, posledično ga morajo zbujati, ko se selijo v drugo igralnico in je potem še bolj zblojen. Naj ne bi bil problem, če bedi, ampak...sam mi je povedal, da mora spati, da vsi spijo, da če kdo ne spi, mu rečejo, da bo pa moral iti k malčkom (ki btw tudi spijo), potem pa jok in seveda zaspijo. Ker je očitno odhod k malčkom kazen... Kaj menite, ali je res siljenje s spanjem nujno pri teh letih? Ali res ni možno otroka zaposliti za tisto uro in pol, ali pa še manj, da nekaj v miru počne? Počiva že naj, ampak če potem, po pravljici, ne zaspi, pač ne zaspi. Naš fant gre zelo nerad spat v vrtcu, občasno prosi, da pridemo po kosilu ponj, kar je seveda zelo redko možno. Saj drugače gre rad v vrtec, ni panike. Je pa res, da vedno bolj opažam, da vsak večer, ko mora spati, reče, da ne mara spat, da je žalosten, ker mora spat, da ne spi rad. Mu je to spanje postalo že prav muka in tečno in ga sploh ne mara, že sama beseda spanje, ga zmoti. Kakšne so vaše izkušnje s spanjem toliko starih v vrtcu? LP
_____________________________
|