Vijoličarka
|
Ni zavidljiva situacija.
Tvoj fant pripada tradicionalni družini. In kar so starši določili, so pač določili, pa če je komu fer ali ne. Tvoj fant je ves čas živel s to določitvijo in hočeš ali nočeš, nekako mu je oblikovala življenje. Očitno so starši prav pri njemu opazili, da ima tiste kvalitete, ki se od domačega sina, ki naj bi prevzel kmetijo, zahtevajo. Tudi pridnost in ubogljivost.
Ne vem sicer, kako je pri njih, ampak kolikor jaz poznam te naše stare klene kmete, je njihov način razmišljanja še precej gruntarski. Ne dvomim in tudi upam da so izjeme, vendar je večina njih zakopana še nekam v srednji vek. Glede na to, da je pri njih oče tisti, ki odreja, kako bo njegov odrasli sin, ki si služi svoj denar, preživel popoldne in v bistvu mu odreja tudi življenje, si težko predstavljam, da bi pri tej hiši veselo sprejeli snaho, ki nima smisla za kmečko življenje. Predvsem pa si težko predstavljam, da ne bi pričakovali, da bosta vidva prilagodila svoje življenje njihovemu. Ne gre se toliko za to, koliko bodo od tebe pričakovali, da boš delala, ampak za to, da vidva svojega življenja ne bosta krojila sama.
Bistveno pri vsem se mi zdi, kaj si ta tvoj fant v resnici sploh želi. Ali si želi prevzeti to kmetijo? Kaj to zanj pomeni? Če so pri hiši štirje otroci in naj bi brat dobil firmo, fant kmetijo, kaj bosta pa dobili sestri? Ali naj bi tvoj fant moral v prihodnosti kogarkoli izplačati ali se šteje, da jih izplačuje zdaj, s svojim delom. Kdaj naj bi on 'dobil' to kmetijo?
Ne mislim strašiti, ampak ni mi bila všeč reakcija njegove mame na možnost, da bi odšel in jim prepustil kmetijo. Namreč, rekla je samo 'zakaj, ko si pa že toliko vložil', brez da bi omenila, da bi mu morali to povrniti. Hkrati je še pospešila gradnjo nove hiše, kjer bodo živeli s svojima hčerama, stara hiša pa ostane tvojemu fantu. Če imajo torej voljo in željo po novi hiši, so najbrž še precej mladi. Mali sestri se bosta lepega dne najbrž tudi poročili in odselili, vsaj ena, pa bo treba še njima pomagati zidati hiše, dati parcele... Skratka, zna se zgoditi, da bo tvoj fant vse življenje odplačeval to kmetijo, ki si jo mogoče sploh ne želi.
Kmetija pravzaprav ni noben bav-bav. Samo karakterji so različni. So ljudje, ki v delu uživajo, se sprostijo in si ga znajo narediti tudi prijetnega. Sama sicer nisem s kmetov, ampak sem kot otrok preživljala počitnice pri različnih sorodnikih in vem, da so kmetje, ki kar naprej mantrajo o garanju, garanju, garanju, slabe volje, ostro, ukazovalno, moreče in vsa družina je zamorjena in predana garanju zaradi garanja samega. So pa tudi kmetje, ki imajo kmečko delo radi, pa gredo z veseljem na travnik, njivo, v hlev, kjer sicer trdo delajo, ampak zraven pojejo, se hecajo in takim ljudje vedno radi pridejo pomagati.
Ni enostavno, ampak zna biti lepo, če je človek za to.
Ne vem, kakšne sorte je tvoj fant. Morda pa njemu tak način življenja ugaja. Morda bi se, če bi šel stran, čisto spremenil. Kajti po svoje res, da je bolje, da dela, kot pa da visi po lokalih, kot velik del naše zlate mladine. Zdi se mi tudi, da je v zadregi. Oče je močna osebnost in ga ima pod komando. Ti si mogoče tudi močna osebnost, pa zdaj ne ve, kaj bi.
Pogovoriti se morata. Veliko je odvisno od njega. Fant se mora doma pogovoriti, na kakšen način naj bi zdaj on dobil to kmetijo. Tako, da dvajset let ne bo imel svojega življnja? To je prehuda cena. Sploh pa, ker se lahko oni čez dvajset let premislijo in kmetijo prepišejo komu drugemo. Kaj pa brat. On bo dobil firmo. Kaj pa on? Koliko oče njemo odreja življenje?
Odvisno od situacije in od tega, kaj si fant res želi. Če bosta obnovila njihovo staro hišo, bosta hitreje prišla do stanovanja. Če bo fant tisti, ki bo odrejal kdaj in kaj se bo delalo, če ga to veseli in je dobre volje, boste mogoče lahko živeli lepo družinsko življenje. Z otroci se mu boste lahko pridružili pri delu, otroci lahko hitro naredijo kakšno malenkost in so ponosni, če so koristni in načeloma je delovna vzgoja najboljša, sploh še bosta imela jih smisel lepo pohvaliti in se ne bosta šla garanja zaradi garanja.
Če pa je situacija taka, da se od fanta v glavnem pričakuje, da bo naslednjih dvajset let delal vsem in za vse, kar se bo kdo spomnil in da bo vajino življenje popolnoma podrejeno potrebam te družine, ker bo fant morda nekoč dobil kmetijo, potem se pa ne splača. Četudi je ogromno vložil. Četudi bo treba začeti od začetka. Četudi bodo tako užaljeni, da mu še ene parcele ne bodo hoteli dati in si bodo prilastili vse njegovo preteklo delo. Samo še en razlog več za odhod na svoje.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Je pa to res drugačen način življenja kot smo ga živeli mi v hišah ob mestu. 
iz bloka se preselila na kmetijo, ničesar ne predelujemo za druge samo zase. Zaenkrat se s tem bolj tast in tašča ukvarjata, ko je več dela npr. košnja še ostali priskočimo na pomoč in je prav fino. In poleg tega je moj mož zaposlen in pride domov okrog 7 zvečer. Je bilo na začetku težko in še vedno kdaj potarnam da sem mati samohranilka 
