ronja
|
sej me ne mot direktnost, to mi je čist ok. Sm tud sama taka. Sam kaka reva res ne ve kaj narest,pa pač vpraša, in pol ne dobi odgovora, ampak sam očitke. To sm misla
Jaz sem pa prepričana, da te "negativke" mislijo dobro in želijo delat dobro - samo je pač njihov stil tak. Saj je dejstvo, da smo si za svoje težave največkrat vsaj malo krivi sami. In negativke potem to krivdo malo bolj povdarijo in podčrtajo in potem izgleda, kot da si je reva za vse sama kriva. In se tudi jaz navadno postavim na njeno stran, da vse pa le ni ona kriva, ampak se pa strinjam s tem, da v bistvu lahko pa spremeni samo to, kar je sama kriva. Torej je dobro ji to nekak povedat. Samo po možnosti tako, da bo lahko to sprejela, sprocesirala.
Ko so meni punce rekle: "ronja, ti si čist preveč perfekcionistična!" "ti čist preveč teraš", itd... sem sam debelo pogledala! Ampak so mele prav! če mi ne bi diret tako povedale, da sem sama kriva za sranje oz. zato, da občasno ne zmorem več, potem ne bi nikoli do tega prišla. Tako pa zdaj, kadar grem čez meje, vsaj vem, od česa in se mi mal sanja, kaj naredit . pa ni, da mi ne bi v realnosti tega istega ljudje tudi dostikrat povedali. Samo v realnosti ti to mal lepše povejo, pa včasih ne vzameš tako resno.
Tako da ima kritika svojo pozitivno stran, jaz sem je vedno vesela. Itak, da se potem zagovarjam, zakaj tako delam, pa kako se ne da drugače. Ampak to ne pomeni, da potem ne premozgam v sebi, da ipak mal drugače bi pa šlo, pa potem kaj spremenim (upam, da na boljše)... Problem je samo, da lahko en način kritike nekoga čist sesuje, drugega pa komaj tak način zbudi. Zato pa vsak najde svojega.
|
Natisni
... 
. 
