Kerensa*
|
Pozdravček iz hotela Mostar... v Mostarju. V Zadru sva v torek zjutraj v hostlu pojedla "šolski zajtrk" (kakav, kruh, maslo, marmelada), nato pa sva odšla na kavo v nek kafič ob obali. Bela kava je pri njih v velikosti macchiata . Poleg naju je na soku sedela neka babica z vnučkom in kar na lepem ji je mali rekel:"Baba, ti si kreten," ona pa mu ni ostala dolžna in mu je takoj odvrnila:"Ma čača ti je kreten!" Jaz sem mislila, da bom v vodo padla od smeha. Iz Zadra v Šibenik, parkiranje za 3 kune v marini, naslajanje nad neko norveško luksuzno ladjo in še ena kava na promenadi. Nato je sledila vožnja proti jugu in nekje v času poznega kosila sva prišla v Split. Med iskanjem restavracije sva slučajno odkrila Bačvice. Ajmo na kupanje! Ja, seveda, a je kdo brisačo vzel s sabo? E, budale. Pa sva šla v trgovino, kupila brisačo in papuče za g. Moža, potem pa parkirat in bumf v vodo. Tooopla, pa mivka, valovi (ker je šla ravno Jadrolinija mimo)... uživancija. Niti pomislila nisva več na hrano. Vsa slana sva odrinila dalje proti Dubrovniku. Neum, Makarska riviera in še nešteto prečudovitih zalivčkov. Vmes sva že 3x menjala baterije na digitalcu. V Dubrovnik sva prispela okrog 21-ih in hotela parkirati v starem delu mesta, za gradom. Japajade - 30 kun za 1 uro. Je*bo ti vrag čaču tvoga - ne dam! Zaradi klinčeve prometne ureditve sva naredila 3 kroge okrog centra, ko sva iskala prenočišče. Hostla nisva našla (sva šla tudi 3x mimo), Hilton je bil krepko predrag (če bi ga plačala, niti za nafto za nazaj v LJ ne bi bilo - to bi bilo zate, Lukrecija, a? ),... Ura skoraj 23, midva pa brez postelje. Klinc, pa postelja . lačna kot vola. Parkirava v nekem hotelskem naselju ob promenadi, plačava 5 kun, greva na pizzo, čevapčiče in Ožujsko pivo. Vprašava še v hotelu z 2 zvezdicama, če imajo kaj frej. Cena: 116€, pa vse polno. Mater vam... v 3 zvezdice (Aquarius) nisva šla niti vprašat, ampak sva zavila direktno v kamp. Nekaj časa sva se še trudila s postavljanjem šotora, ampak glede na utrujenost in pozno uro sva kaj kmalu obupala, pogrnila spalne vreče in šla v mižule. Včeraj zjutraj štart iz kampa okrog 8ih. Oba vsa polomljena, nevajena takšnega spanja . Kava s pogledom na luko, kelnarca počasna kakor polž , vmes pisanje razglednic in brzinski wireless za e-maile, potem pa proti Metkovićem. Vmes postanek za kopanje v Neumu, kjer me je skoraj odneslo z valovi vred , potem pa na mejo. Poštni nabiralnik 2m pred mejo, jaz pa v kopalkah iz avta, mimo kolone avtomobilov in do njega. Carinik je 2 avtomobila tačas kar mimo spustil. Neretva je super lepa, res. Zavila sva proti Međugorju (ateista!) in naletela na gnečo 300tih avtobusov in 3000ih avtomobilov. Do cerkve nisva prišla, sva pa kupila 5 kipcev od Marije in popila Ožujsko s pogledom na Brdo ukazanja. Izvinite, ampak meni se Marije ni prikazala. Samo račun za pivo! Iz Međugorja pa na Buno. Moji so na Buni, ne točno v Mostarju. Teta Mira, stric Damjan, njun sin Mario, njegova hčerka Karla in sin... uf, zaboravila ime. Sok, grozdje, kolačiči, objemanje, jaz njim darilo (slovensko vino in Marija iz Međugorja), oni meni flašu lozovače, predtem pa degustacije. Zakurilo mi je jajčnike. Sarma za večerjo, pregled fotografij, potem pa gasa v Mostar, do hotela. Tam sva pustila avto in šla z Mariom, ki nama je bil vodič, v stari del mesta. Na most. Fascinirana do amena. Lučke, voda, štanti oz. trgovinice,... Pijačka na promenadi, vmes čvek do nezavesti, peš pot dalje proti hotelu. Slišim nekakšno prepevanje "aaaaa", pa vprašam:"A to je narodna muzika?", Mario pa meni nazaj:"Čuti, ženo, pjevaju u đamiji." O, Bože mili. Okrog polnoči v hotelu, polna lozovače in češnjevega likerja, sem samo padla dol in zaspala. Danes vstajanje okrog 10ih, zdajle kava v salonu hotela, potem pa nazaj do mojih in z njimi najprej v Nevesinje, do cerkve in pokopališča, potem na izvir neke reke tam v Buni, nato večerja, potem pa pot v Sarajevo in tam prespat. Se čujemo.
|