IZVIRNO SPOROČILO: reba

Imam vse kar si lahko poželi ženska, razumevajočega partnerja in zlatega sinka starega 2 leti, službo, hišo, zdravje… Ampak jaz sem nesrečna,  sem zadirčna,  živčna, iz tira me vržejo malenkosti, razmetano, umazano stanovanjen, ne prenesem če se otrok popacka s hrano ali polije (kar je za 2 letnega otroka normalno ), tudi s partnerjem se veliko kregava, ker ga nonstop gnjavim.
Najhujše pa je to, da mi je sinko odveč  in mi je muka se ukvarjati z njim,  ko pridemo po službi in po varstvu domov, komaj čakam da pride večer, da gre spat. Če hoče da se z njim igram, mi je zelo težko in se raje izgovorim: mami mora to, mami mora ono… Sin bi mi moral biti prvi na vrsti po službi, nobeno pospravljanje, čiščenje,  ne bi smelo biti pomembnejše od sina, povrhu vsega pa je sin še zelo priden in si da že marsikaj dopovedati. Ne vem kaj je narobe z mano, res je da sem z sinkom že odkar sva prišla iz porodnišnice, (ločena sva bila samo 24 ur ko sem bila  v bolnici) s partnerjem pa sva bila 4 krat v kinu to pa je tudi vse, mogoče je to krivo, da je vsak dan isti,  trenutno nimava možnosti otroka dati v varstvo čez vikend, ali sem mogoče pregorela, ali bi rabila kakšno drobno spremembo v vsakdanjiku, počutim se grozno in nesposobno v tem začaranem krogu in sram me je. Kaj mislite ve, oz. ali se je katera že znašla v podobnem položaju. Lep pozdrav,

IZVIRNO SPOROČILO: reba

Imam vse kar si lahko poželi ženska, razumevajočega partnerja in zlatega sinka starega 2 leti, službo, hišo, zdravje… Ampak jaz sem nesrečna,  sem zadirčna,  živčna, iz tira me vržejo malenkosti, razmetano, umazano stanovanjen, ne prenesem če se otrok popacka s hrano ali polije (kar je za 2 letnega otroka normalno ), tudi s partnerjem se veliko kregava, ker ga nonstop gnjavim.
Najhujše pa je to, da mi je sinko odveč  in mi je muka se ukvarjati z njim,  ko pridemo po službi in po varstvu domov, komaj čakam da pride večer, da gre spat. Če hoče da se z njim igram, mi je zelo težko in se raje izgovorim: mami mora to, mami mora ono… Sin bi mi moral biti prvi na vrsti po službi, nobeno pospravljanje, čiščenje,  ne bi smelo biti pomembnejše od sina, povrhu vsega pa je sin še zelo priden in si da že marsikaj dopovedati. Ne vem kaj je narobe z mano, res je da sem z sinkom že odkar sva prišla iz porodnišnice, (ločena sva bila samo 24 ur ko sem bila  v bolnici) s partnerjem pa sva bila 4 krat v kinu to pa je tudi vse, mogoče je to krivo, da je vsak dan isti,  trenutno nimava možnosti otroka dati v varstvo čez vikend, ali sem mogoče pregorela, ali bi rabila kakšno drobno spremembo v vsakdanjiku, počutim se grozno in nesposobno v tem začaranem krogu in sram me je. Kaj mislite ve, oz. ali se je katera že znašla v podobnem položaju. Lep pozdrav,

IZVIRNO SPOROČILO: tinkatonka

IZVIRNO SPOROČILO: reba

Imam vse kar si lahko poželi ženska, razumevajočega partnerja in zlatega sinka starega 2 leti, službo, hišo, zdravje… Ampak jaz sem nesrečna,  sem zadirčna,  živčna, iz tira me vržejo malenkosti, razmetano, umazano stanovanjen, ne prenesem če se otrok popacka s hrano ali polije (kar je za 2 letnega otroka normalno ), tudi s partnerjem se veliko kregava, ker ga nonstop gnjavim.
Najhujše pa je to, da mi je sinko odveč  in mi je muka se ukvarjati z njim,  ko pridemo po službi in po varstvu domov, komaj čakam da pride večer, da gre spat. Če hoče da se z njim igram, mi je zelo težko in se raje izgovorim: mami mora to, mami mora ono… Sin bi mi moral biti prvi na vrsti po službi, nobeno pospravljanje, čiščenje,  ne bi smelo biti pomembnejše od sina, povrhu vsega pa je sin še zelo priden in si da že marsikaj dopovedati. Ne vem kaj je narobe z mano, res je da sem z sinkom že odkar sva prišla iz porodnišnice, (ločena sva bila samo 24 ur ko sem bila  v bolnici) s partnerjem pa sva bila 4 krat v kinu to pa je tudi vse, mogoče je to krivo, da je vsak dan isti,  trenutno nimava možnosti otroka dati v varstvo čez vikend, ali sem mogoče pregorela, ali bi rabila kakšno drobno spremembo v vsakdanjiku, počutim se grozno in nesposobno v tem začaranem krogu in sram me je. Kaj mislite ve, oz. ali se je katera že znašla v podobnem položaju. Lep pozdrav,

Jaz sem se počutila ze podobno....izmučena, tečna, slabo počutje, prag tolerantnosti na nuli tako pri otroku kot pri možu, vse mi je šlo na jetra in slučajno ugotovim, da sem zbolela na ščitnici (hipotiroza). Po terapiji, ki sem jo takoj prejela in jo jemljem še danes sem čisto druga. Že po enem tednu zdravljenja me vsaka stvar ni več iztirila, prag tolerantnosti se je dvignil, bolje še sem počutila, vglavnem pri meni je bil razlog za tako počutje bolezen.

Imam vse kar si lahko poželi ženska, razumevajočega partnerja in zlatega sinka starega 2 leti, službo, hišo, zdravje…

da bom samski še vsaj do konca leta

IZVIRNO SPOROČILO: Sync


Ravno ko se odlocim, da zdaj pa več morda ne bom samski, pa pridem tukaj mal prebrat in ste me takoj prepričale, da bom samski še vsaj do konca leta, če ne še dlje, ker to je dizaster.

Kolk ste ženske tečne, pa to ne moreš verjet. Kr neki.

Reba, sama razvajenost te je. Meni se zrola, da bi mogu bit s tabo.

Problem je v tem, ko na začetku zgledate fajn, pol pa ko se situacija (rit) mal bolj zasidra se pa začne.

hmmm

IZVIRNO SPOROČILO: reba

Moj dan se že zjutraj začne stresno: zjutraj ga peljem po poti v službo k mojim staršem v varsto

IZVIRNO SPOROČILO: reba

Moj dan se že zjutraj začne stresno: zjutraj ga peljem po poti v službo k mojim staršem v varsto

IZVIRNO SPOROČILO: Sync

Joj joj joj...

Ravno ko se odlocim, da zdaj pa več morda ne bom samski, pa pridem tukaj mal prebrat in ste me takoj prepričale, da bom samski še vsaj do konca leta, če ne še dlje, ker to je dizaster.

Kolk ste ženske tečne, pa to ne moreš verjet. Kr neki.

Reba, sama razvajenost te je. Meni se zrola, da bi mogu bit s tabo.

Problem je v tem, ko na začetku zgledate fajn, pol pa ko se situacija (rit) mal bolj zasidra se pa začne.

hmmm

IZVIRNO SPOROČILO: Sync

Ne vem koliko let imaš, ampak če si okoli 28-30 se ti Saturn rola čez natalni Saturn in to se čuti močno.